031 559 553     Kontakt

Ekoci pobude posveta

Image title

PODANE NOVE POBUDE ZA SOUSTVARJANJE POZITIVNE PRIHODNOSTI SLOVENIJE

DELOVANJE PO STARIH VZORCIH NE PRINAŠA DOVOLJ HITREGA NAPREDKA

Celje, dne 10.3 2017, sejem Altermed: Ekoci - Eko Civilna iniciativa Slovenije je skupaj S Celjskim sejmom in partnerji organizirala na sejmu Altermed Posvet, Izmenjevalnico avtohtonih in tradicionalnih semen in cepičev starih sadnih sort, prikaz dobrih praks in novosti. Ves čas Sejma so potekale različne aktivnosti in srečanja pozitivnih somišljenikov, ki si želijo z svojim mnenjem in dejanji soustvarjati pozitivno blagostanja napredno družbo. Oblikovali so konkretne Pobude, ki bodo poslane posameznim resornim ministrstvom.

Posvet: »Ali je samooskrba modni trend, tržna priložnost ali nujnost prihodnosti; » ter izmenjevalnica semen in znanja, Stojnica Znanje in povezovanje ter ostale aktivnosti so bile dobro obiskane. Posvet so spremljali tudi napredni mediji. Odgovore na zastavljena vprašanja na so podali govorniki posveta iz stroke, nevladnih organizacij, institucij in politike: mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, Skupina Zelenih/ESZ; KGZS - Igor Horvatič, dr. Barbara Čeh, IHPS; Robert Čehovin, podžupan Občine Žalec, Ivana Leskovar, ravnateljica Vrtcev Slovenska Bistrica; Slavko Turšič, Sadjarsko društvo Borovnica; Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec; Robi Lavin, geomant; Sanja Lončar – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave; Marko Klemenčič, predsednik Zadruge Ekoci Coop; Irena Rotar, Eko civilna iniciativa Slovenije. Voditeljica: Edita Žugelj. Sodelujoče na Posvetu je nagovoril izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec, mnenje o pomenu zelenega krožnega gospodarstva pa je podal Tadej Slapnik, sekretar v kabinetu Vlade RS. Izmenjavalnico semen in znanja si je ogledal tudi podpredsednik Vlade RS in kmetijski minister mag. Dejan Židan.

Uvodno izjavo glede relevantnosti samooskrbe je podala mag. Tanja Strniša: »Tržna priložnost za danes in neizbežna nujnost prihodnosti. Samo trajno naravnana samooskrba je lahko temelj varnosti in preživetja vsake družbe.« Dr. Igor Šoltes je poudaril pomembnost samooskrbe glede na mednarodne razmere. Kajti samooskrba ni več le količina lokalno pridelane hrane marveč tudi zavedanje o pomenu kvalitetnega življenja nadgrajenega s souporabo obnovljivih energijskih in naravnih virov. Samooskrba nudi lokalnemu prebivalstvu kompetentnost, delovna mesta ter ohranja znanje in povečuje obseg lokalnih ekonomskih transakcij. Govorci panela o samooskrbi so podali stališča, mnenja ter spodbudili širšo razpravo o tem kakšne ukrepe bi bilo potrebno sprejeti. Prevladala je tudi ugotovitev, da samooskrba ni le stvar kmetijstva ampak celosten koncept razvoja družbe, ki ga je smiselno razširiti po vseh vitalnih ekonomskih sektorjih in aspektih posameznikovega življenja. Več info na www.ekoci.si;

Po posvetu so potekala še razna srečanja, povezana z razvojem samooskrbe. Odvijala so se pod okriljem Izmenjavalnice semen in znanja ter dobrih praks, ki je povezala več lokalnih ekonomskih deležnikov kakor tudi organizacije, druge nevladne organizacije ter razgovori somišljenikov Ekoci, ki jih zanimajo področja SDM - Slovenska delovna mesta , Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen, Nič nas ne sme presenetiti - bodimo pripravljeni , Ekoci Green Tourism in sodelovanje v Ekoci Coop Slovenija.

Vodilo delovanja somišljenikov Ekoci Ekološka civilna iniciativa je pozitivni in aktivni pristop posameznika v lokalnemu okolju, ki ga s povezovanjem širi na državno in svetovno raven, s tem da je potrebno ohranjati naravne in kulturne okvire gospodarske in naravne resurse tar razvijati potenciali ljudi.

Udeleženci so pomagali sooblikovati pobude z namenom, da se pošljejo na preučitev ter aktualizacijo pristojnim ministrstvom, ki sicer že delujejo na določenih področjih, vendar ne iz aspekta celovitega pokritja širšega vidik samooskrbe , ki je pogoj z obstoj vsake družbene skupnosti kar nas uči zgodovina.

POBUDE ZA SOUSTVARJANJE POZITIVNE PRIHODNOSTI SLOVENIJE

ČAS JE ZA SPREMEMBE- DELOVANJE PO STARIH VZORCIH NE PRINAŠA DOVOLJ HITREGA NAPREDKA

UVOD

V Sloveniji potrebujemo krožno gospodarstvo temelječ se na odgovornem pristopu pri ravnanju s surovinami in aktiviranju čim večjega števila državljanov, z namenom soustvarjanja blaginje v Sloveniji. Za dosego le-tega je potrebno angažirati vse deležnike kakor tudi posameznike, začenši s projekti samooskrbe v lokalnem okolju in pod državnim okriljem smernic krožnega gospodarstva. Trenutno stanje na globalnih trgih narekuje neizprosen ritem črpanja naravnih virov, kar v praksi pomeni degradacijo naravnih habitatov in povečevanje ekonomske neenakosti. Kot posledica globalnih okoljevarstvenih in družbenih izzivov se odpira enkratno okno za vzpostavitev lokalnih samooskrbnih sistemov, odpornih na globalna ekonomska nihanja.

Zaprtje materialnih in bioloških tokov ter njihova optimizacija v lokalnem okolju ne pomeni, da bo globalno sodelovanje zamrlo. Ravno nasprotno, saj lahko pričakujemo prenos dobrih praks, izmenjavo akademskega in industrijskega znanja ter vzpostavitev Slovenije kot globalne referenčne točke v luči trajnostnega in odgovornega družbenega razvoja. Vpetost v najnovejše svetovne težnje k trajnostnemu razvoju lahko Sloveniji prinese vodilno vlogo. S tem razlogom Ekoci podaja sveženj pobud za dosego osnovnih prvin samooskrbe in posledično ciljev Pariškega podnebnega sporazuma.

POBUDE

  1. SPLOŠNA VIZIJA

    Samooskrba pod okriljem krožnega gospodarstva naj postane v času spremenjenih geopolitičnih razmer in podnebnih sprememb glavna prioriteta države, institucij, politike in posledično posameznih državljanov republike Slovenije.

  2. LOKALNA HRANA

    V odgovor na izziv podnebnih sprememb in krhkim globalnim dobavnim verigam je potrebno pripraviti prostor za razvoj samooskrbe, primarno na področju prehrane. Potrebno je tudi prepoznati dvorezen meč subvencij, za katere kot aktivisti dvomimo v njihovo učinkovitost pri zagotavljanju trajnostne in ekološke, biodinamične, permakulturne in drugih trajnostnih oblik hrane, ki omogočajo zdravo pridelave hrane. Pojem samooskrbe je potrebno razširiti ne le na količino pridelane hrane ampak tudi na kvaliteto, varnost ter zagotavljanje čim bolj raznovrstne sonaravno pridelane hrane, za pokritje vseh osnovnih in naprednih človekovih potreb. Le-to smo skozi stoletja že znali na našem ozemlju vendar se je s prihodom globalizacije in poceni uvoza tuje hrane kmetijstvo prevesilo iz zagotavljanja hrane lokalnim porabnikom v gojenje bolj profitnih industrijskih sort, namesto avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort, ki imajo sicer nižji donos in so prilagojena pridelavi v lokalnem okolju brez uporab kemikalij. K spremembi proizvodnje hrane še posebej sili pomanjkanje osnovnih virov kot so nafta razne redke naravne rudnine in degradacija prsti. Zato predlagamo da se izvedejo sledeči ukrepi:

    1. Informacijsko- izobraževalne akcije za spreminjanje prehranskih navad Slovencev ter usmeritev v uživanje zdrave lokalno pridelane sezonske hrane v vseh sektorjih

    2. Usklajevanje kmetijske stroke in kmetov pri tranziciji v krožno gospodarstvo. Spodbude pri ponovni uporabi kmetijskih (bioloških) tokov in iniciative k večjemu pridelovanju stročnic, različnih vrst avtohtonih in tradicionalnih sort , sezonske hrane, čebule, česna in krompirja slovenskih sort ter podobne hrane, ki lepo uspeva v Sloveniji. Apeliramo, da se hrana prideluje ekološko,biodinamično ali permakulturno s skrbjo za stanje prsti in okolja. Poudariti je tudi potrebno preskrbljenost semenskih bank z avtohtonimi semeni in pripravo poljščin odpornih na spremenjene klimatske vzorce kakor tudi izpostaviti souporabo kmetijskih strojev kot vzvod za nižanje stroškov pridelave hrane – vzpodbujanje strojnih in agrarnih skupnosti

    3. Samooskrba z zdravilnimi zelišči in medovitimi rastlinami naj bo sestavni del samooskrbe

    4. Podpora vrtičkarstvu in humanitarnim organizacijam kjer se naj uvedejo na javnih površinah in zapuščenih kmetijah kot skupna pridelava hrane

    5. Maksimalno je potrebno izkoristiti potencial industrijske konoplje, lanu in volne ter poskrbeti za biodiverziteto , ohranjanje čebel in avtohtonih živali

  3. OHRANJANJE LOKALNIH EKOSISTEMOV

    Pojem samooskrbe naj temelji na spoštovanju, regeneraciji in varovanju naravnih ter kulturnih danosti kakor tudi ohranjanju znanj prednikov in nadgradnjo ekološko učinkovitih proizvodnih sistemov, ki so jih naši predniki v različnih zgodovinskih obdobjih že uporabljali. Zavoljo prihodnjih generacij tudi apeliramo, da se izvedejo vsi ukrepi za zaščito slovenskih naravnih danosti, kmetijstva in gozdarstva ter naravnih virov: zemlja, zrak, voda in kmetijska zemljišča.

    Predlagamo, da se maksimalno zaščitijo slovenska kmetijske zemljišča in se predhodno preučijo vse možnosti, uporabe obstoječe infrastrukture in sprememba ter revalorizacija transportnih ciljev. Hkrati še navajamo naslednja predloga:

    1. Sprejem ukrepov za zaščito naravnih virov ter preučevanje možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okolje, predvsem v okviru tranzitnega prometa, (predlagamo višje cestnine za tranzitni promet, ki onesnažuje zrak in uničuje infrastrukturo

    2. Da se sprejmejo standardi za izpuste letal, ki preletajo v velikem številu Slovenijo kot tudi tovornih vozil in se uvede davščine glede na vsebnost izpustov, ki onesnažujoče okolje

    3. Potrebno je tudi zaščiti gospodarsko-strateške surovine naše države in ustanoviti pošteno upravljanje z družbenim premoženjem, ki je temelj za dostojen življenjski standard naslednjim generacijam slovenskih državljanov.

    4. Država, ki nima svojega ozemlja, svoje infrastrukture in svojega gospodarstva ne more obstajati zato je potrebna vsa skrbnost, da se ti resursi ohranijo v Sloveniji za prihodnje generacije.

    5. Javne ustanove naj bodo 80% preskrbljene z lokalno pridelano hrano

  4. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE - ZDRAVJE – DELU ČAST - SOCIALNA VKLJUČENOST VSEH GENERACIJ

    Kljub pospešenim razvoju gospodarstva enostavno ni dovolj delovnih mest za vse državljane, kljub temu pa je dela dovolj, delo pa omogoča dostojanstvo in socialno vključenost. V proces soustvarjanja prihodnosti in grajenja samooskrbe je zaželena vključenost vseh generacij, saj je tako lažje omogočiti prenos in ohranjanje tradicionalnih znanj kakor tudi zagotoviti kohezijo med generacijami. Dejstvo, da se slovensko prebivalstvo stara je tukaj ključnega pomena, saj lahko le močno povezana lokalna skupnost zniža stroške zdravstva ter oskrbe za starejše državljane.

    Predlaga se ustanovitev mehanizma, ki bi omogočal starejšim stik z mladimi preko prostovoljstva, dela, oskrbe in drugih vidikov družbenega življenja. Takšen mehanizem lahko deluje v sledeči obliki:

    1. Organiziranje - Medgeneracijska Aktivna Organizacija Soustvarjanja Prihodnosti; kamor se vključijo vsi prijavljeni na Zavodih za zaposlovanje z vsaj 100 ur družbeno koristnega dela mesečno ter mlajših ljudi takoj po končanem šolanju. Vključitev starejših generacij bo omogočalo prenos medgeneracijskega znanja in sodelovanja.

    2. Ta ukrep bo pripomogle k soustvarjanju blaginje in povezovanja na vseh družbenih ravneh. To lahko pripomore k večjemu opolnomočenju posameznika kakor tudi boljšemu skupnemu življenju v lokalnem okolju. Predlagamo, da se organizirajo aktivnosti preko vseh ministrstev v okviru Centrov za socialna delo in institucij na področju varovanja in čiščenja okolja, pomoči pri delu v ekosistemih, pomoči starejšim in pomoči z delom na kmetijah , individualnih pomoči, inštrukcijah in manj zahtevnih del v javnem sektorju ter aktivni promociji turizma tranzitnim in ostalih panog, saj je dela dovolj, le na primeren način ga je potrebno organizirati.

    3. Organizacija te dejavnosti lahko deluje po vzoru bivših delovnih brigad nadgrajeno za sodobni čas ter angažiranju mladih in starejših ljudi preko organizacij, ki povezujejo lokalne deležnike vseh starosti in statusov, ki bo pripomogla k boljši socialni vključenosti ljudi, manj depresij, samozavest in občutek pripadnosti in soustvarjanja v domovini ter pripomogla k blagostanju v družbi.

    4. Želimo javno šolstvo in zdravstvo, ki zagotavlja dostojni način življenja, ter skrb za ostarele kot sestavni del sodobne družbe

  5. SODELOVANJE Z MEDIJI

    Medijem in institucijam dajemo pobudo za ozaveščanje o primerih dobrih praks iz krožnega gospodarstva in samooskrbe iz Slovenije kakor tudi iz tujine.

    Osredotočiti se je potrebno na tkanje novih povezav med vsemi členi družbe ter spodbujanju okoljsko odgovornega življenjskega sloga. V tem okviru je pomembno ponuditi medijsko platformo slovenskim ponudnikom hrane kakor tudi popravljalnih in nadgrajevalnih (upcycling) storitev, da se doseže karseda velika stopnja povpraševanja po lokalnih ekonomskih ponudbah. Predlagamo usmeritev v tematike kot so obnovljiva energija, avtomatizacija dela, biotehnologija, podnebne spremembe in seveda pomen samooskrbe med drugimi. Prav tako apeliramo na medije, da spremljajo razmišljajoče pobude skupin ljudi, ki želijo blagostanje v družbi in na svoj način soustvarjati Slovenijo in opozarjajo na nepravilnosti .primer na www.peticija.si; https://www.pravapeticija.com/vpis_neodtujljive_pravice_do_istega_zraka_v_ustavo in https://www.pravapeticija.com/ustavna_pobuda_zaradi_razlastitve_nas_dravljanov

    Zavedamo pa se, da se ozaveščanje o teh temah lahko udejanja le v naprednih medijih, ki jim ni kapital glavno vodilo, ampak etični kodeks v skupnem soustvarjanju prihodnosti.

  6. SKUPNOSTNO RAVNANJE Z VIRI , LASTNI RESUSRI - JE DRŽAVNA VARNOST

    Glede na negotovo prihodnost je upravičena skrb ljudi glede varnosti surovin in premoženja. Prav tako obstaja nevarnost, da za zagotovitev kolektivne varnosti ne bodo dovolj obstoječe institucije ter organizacije kot so recimo gasilci in socialni delavci. Potrebna bo večja medsebojne povezanost lokalnega prebivalstva, znanje za reševanje težav v primeru nepredvidenih vremenskih razmer, naravnih in drugih katastrov ter ostali scenariji za katere je potrebno usposobiti in mobilizirati čim več ljudi. Predlog je sledeč:

    1. Namesto pobude za obvezno služenja vojaškega roka , predlagamo obvezno usposabljanje ljudi v okviru Civilne zaščite – po vzoru nekdanjih aktivnosti kot so »Nič nas ne sme presenetiti«, kar bo omogočalo usposobljenost državljanom za medsebojno pomoč v primeru nepredvidenih razmer.

    2. Oskrba z energijo naj bo maksimalno iz obnovljivih virov

    3. Potrebno je usmeriti vse napore v izogib razprodaje lastnih virov in resursov , ki zagotavlja ekonomsko suverenost države

  7. SAMOOSKRBO JE POTREBNO RAZŠIRITI NA OSNOVNE DOBRINE KOT TRŽNO PRILOŽNOST IN ZAGOTAVLJANJE SAMOOKRBNE VARNOSTI - ZAGON TRADICIONALNIH INDUSTRIJ TEMELJEČIH SE NA KROŽNEM GOSPODARSTVU

  • V tem sklopu je mišljeno predvsem ponovno zagnati tradicionalne slovenske industrije kot recimo tekstilna in gozdarska panoga, obutvena, vendar na podlagi visoke tehnologije in s poudarkom na učinkovitem kroženju materialnih tokov. Kot primer se lahko navede tekstilna industrija, ki bazira na ponovno uporabljenih oziroma recikliranih tkaninah ter inovaciji in razvoju naravnih materialov kot so volna, konoplja in lan. Pomembno je tudi predlagati usmeritev v »zero waste« turizem kajti le ti sistemi lahko premorejo visoko frekvenco obiskov brez prevelikih obremenitev za lokalne ekosisteme.

  • Samooskrbo je potrebno ponovno organizirati na način upoštevanjem znanja prednikov, za sonaravno načrtovanje, urejanje prostora, varovanje okolja , iz izročila znanj prednikov ljudske medicine ohranjanja zdravja narave in ljudi –

  • Geomantijo je potrebno vključiti kot trajnostni razvoj in trajnostno upravljanje

    na temelju znanj prednikov ter jo vključiti sistemsko in medsektorsko povezane panoge in deležnike lokalne skupnosti, v urbanizmu, arhitekturi, naravni in kulturni dediščini, zelenem turizmu, kot geomantiji celostni obravnavi človeka narave in okolja.

  • Samooskrba je tudi zagotavljanje pogojev da se v večji meri uveljavijo delavske odkupi podjetij, vzpodbujanje socialnega podjetništva in zadrug, ki bo omogočala zaposlitev čim več ljudem.

  1. DAVČNE OLJAŠAVE 0, 3% ZA POTROŠNJO IZDELKOV SLOVENSKEGA POREKLA IN DAVČEN OLAJŠAVA ZA PODJETNIKE - POZITIVNA ZAKONODAJA

    Pristojna ministrstva in Vlada naj pričnejo sprejemati zakonodajo s pozitivno konotacijo, ki bo prebivalce Slovenije spodbujala in ne kaznovala. Primer:

    1. Za povečanje samooskrbe, ustvarjanja delovnih mest in povečanje potrošnje slovenskih izdelkov, ki generirajo delovna mesta v Sloveniji se naj uveljavi davčna olajšava za državljane – najmanj o,3 % od izdelka

    2. Uveljavi se naj pošten mehanizem plačil in porabe javnih financ vključno plačevanjem prispevkov in davkov –po vzoru dobrega delovanja bivše SDK -službe družbenega knjigovodstva, ki je najprej poskrbela za plačilo davkov in prispevkov ter izplačilo plač ter poskrbela za pobot tekočih terjatev in izogiba plačilne nediscipline.

    3. Davčne olajšave pri davku na prihodek za podjetja, ki največ vlagajo ter spodbujajo razvoj novih poslovnih priložnosti in delovnih mest v sklopu krožnega gospodarstva in samooskrbe

  2. DIGITALNA PLATFORMA ZA KROŽNO GOSPODARSTVO

    Digitalna omrežja, ki delujejo na več ravneh, kot so: osebno, lokalno, državno, med podjetji ter med institucijami. Cilj je povezati vse deležnike preko digitalnih omrežij, ki omogočajo karseda učinkovito rabo virov, prenos znanj ter fleksibilnost v smislu delovne sile, poslovanja in ponovne uporabe odpadnih materialnih tokov. Nekateri praktični primeri tega so: Knjižnica stvari: Snovni potni list (material passport) za podjetja: Open access/creative commons baze znanj po specifičnih sektorjih: Direktno oglaševanje oz. krojena ponudba dobrin in storitev: Državni portali za sprejem predlogov in nadziranje izvajanja trajnostnih aktivnosti ; Informacije o ponudnikih (osnovno verzijo le-tega že izdelujejo Ekologi brez meja in sicer Karto Mojstrov in trgovin brez embalaže) ; Transparentna poraba virov, finančnih sredstev in delovne sile pri javnih naročilih : Sistem za nadzor in poročanje o stanju biodiverzitete, divjih odlagališč in nelegalnih sečenj med drugimi. Poročanje poteka s strani vseh državljanov, ukrepe nato izvaja pristojna državna agencija.

    Poleg tega lahko tovrstno omrežje deluje kot portal, ki poveže posameznika z najbolj ekološko učinkovitim izdelkom/storitvijo ter s tem spodbudi povpraševanje kakor tudi ponudi uporabnikom vzvod za dosego višje stopnje transparentnosti pri sami pridelavi, izdelavi in distribuciji izdelka/storitve.

  3. LOKALNI POSLOVNI SKLADI ZA ZAGON KROŽNEGA GOSPODARSTVA

    Lokalni (občinski) investicijski skladi, ki spodbujajo razvoj in nastanek izključno krožnih gospodarskih in družbenih ciklov. Cilj je ustanoviti platformo, ki finančno pomaga ter svetuje posameznikom, podjetjem in javnim zavodom pri prehodu v krožni ekonomski model s poudarkom na lokalizaciji ekonomskih aktivnosti in zadržanju dodane vrednosti v določenem lokalnem okolju, torej samooskrbi.

    Mehanizem je zastavljen tako, da lokalna podjetja sofinancirajo lokalne samooskrbne projekte, ki imajo večplasten pozitiven učinek na lokalno poslovno, družbeno in naravno okolje.

    Sklad je financiran s strani: lokalnih podjetij in uprave kakor tudi prebivalcev določene regije (crowd-funding). Ideja predstavlja premik na dolgoročno in celovito planiranje oz. management snovnih tokov. Ustvarja se recipročnost in simbioza med podjetji v lokalnem ekosistemu. Seveda pa se pričakuje usmerjenost državnih sredstev v lokalni razvoj z zmanjkanjem sredstev v mednarodne povezav.

    ZAKLJUČEK

    Pobudniki predlogov menijo, da je časa za cenovno ugodno in družbeno efektivno tranzicijo h krožnemu gospodarstvo in samooskrbi vedno manj. Razlogi za to tičijo predvsem v neizpodbitnih dejstvih negativnega antropocentričnega vpliva na delovanje Zemljinih naravnih sistemov ter pritisku k materialni učinkovitosti zaradi pomanjkanja osnovnih surovin. Pot k trajnostnem razvoju in samooskrbi je postala edina pot v prihodnost, ki je tudi podprta s strani Združenih Narodov kakor tudi preko številčnih lokalnih in mednarodnih organizacij. V dokumentu smo predstavili predloge, ki so skladni s časom ter naravnani po najnovejših težnjah k ekološkemu ekonomskemu sistemu. Pristojne organe ter odgovorne osebe zato torej naprošamo, da resno preučijo podane predloge ter pripravijo načrt aktivnosti, ki bo vseboval zgoraj omenjene koncepte.

    Pobuda je poslana :

  • Pristojna ministrstva *Kabinet predsednika Vlade* Kabinet predsednik države RS

  • Kot odprto pismo medijem in javnosti

Skupaj soustvarjajmo prihodnost! S pozitivnim pristopom! Vsako dejanje šteje!

somišljeniki Ekoci - Eko civilne iniciative Slovenije,

Oj, osti jarej ; bodi mlad, pomlajen, bodi močan, Slovenec, Slovenska , kjerkoli si, tu je tvoj temelj, tvoja osnova, od tu izhajaš;

( je star slovenski pozdrav in zapis v Vačah)

Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si;inFB:https://www.facebook.com/EkociSlovenija?; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen? s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081? EKOCI COOP https://www.facebook.com/ekocicoopslo/?