031 559 553     Kontakt

Makro geometrija

Image title

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji!

Lega nekaterih cerkva v Sloveniji nam z uporabo sodobnih geodetskih tehnik pokaže pravilno geometrijo, ki jo nikakor ne moremo pripisati naključju. Raziskana so tri območja ter povezave med njimi na razdaljah do 68 km. Znana antična merska orodja merkhet, dioptra in groma za odmerjanje agrarnih in urbanih teritorij, tega niso zmogla. Dokazana je uporaba metra, čeprav je bil sprejet šele leta 1795.

Besedilo. zemljevidi in fotografije: Andrej Skvarča

V Sloveniji je veliko cerkva. Nekatera mesta, kjer stojijo, so izbrana po nekem čudnem ključu, saj velikokrat stojijo osamljene in daleč na poljih, na gozdnatih pobočjih... Dr. Ivan Sedej je v svoji knjigi Sto najlepših cerkva na Slovenskem leta 1996 postavil malce prenapeto tezo: "Nikjer v Evropi ni toliko cerkva postavljenih daleč zunaj naselij, kot prav na Slovenskem", upoštevaje tudi mnenja drugih strokovnjakov.

Toda v tem članku me ne zanima pomen posameznih lokacij cerkva, ki imajo številne paraznanstvene razlage, temveč nekaj, kar je v naravi očem popolnoma skrito in bi brez sodobnih tehničnih dosežkov in nekaj raziskovalnega duha ostalo neznano, razen če se o tem ne prenaša skrito pisno ali ustno izročilo. Ob tem je ta skrivnost čisto konkretna in fizično prisotna, lahko jo znanstveno opišemo in definiramo.

Gre za sistem pravilnih geometrijskih likov in vzorcev v slovenski pokrajini, ki ga tvorijo lokacije, kjer stojijo nekatere cerkve, kar lahko ugotovimo izključno le na zemljevidu. Ta makrogeometrija je dokaz, da so bile za lokacije cerkva ali poganskih svetišč, ki so stali tam pred njimi, opravljene geodetske izmere. Velikost oziroma velike razdalje, na katerih se raztezajo ter natančnost teh likov in vzorcev dokazuje, da je bila tehnologija geodetskih izmer pred več tisoč leti natančna tudi na zelo velikih razdaljah.

Veliko je teorij o pomenu lokacij starodavnih objektov, vendar je resnih, znanstvenih raziskav tudi v svetovnem merilu zelo malo. Zanimivo je, da skoraj noben avtor ne odpira vprašanja tehnike geodetskih izmer. Avtorji kar pozabljajo, da je samo s palico, vrvjo in kamnom preko hribov in dolin nemogoče tako natančno izmeriti lokacije. Tudi z naprednejšimi pripomočki, ki so jih poznali stari narodi, kot je merkhet pri Egipčanih, dioptra pri Grkih in groma pri Rimljanih (ŽIT 5-6/2004, str. 52-56)., bi zelo težko dokazali izvedljivost tako natančnih meritev, čeprav je geodetsko znanje v starem Rimu, posebej pa v Grčiji, daleč prekašalo srednji vek vse do prihoda renesanse. S prej naštetimi instrumenti so merili s prostim očesom brez optike, kakršna je npr. v današnjem teodolitu, ki ga poznamo komaj sto let. Kljub temu so stari Grki opravili temeljna znanstvena dela na področju prikazovanja Zemlje, med drugim so določili velikost Zemlje in izvajali geodetske izmere na osnovi astronomskih opazovanj. Ali so bili ti njihovi postopki in instrumenti dovolj natančni tudi za vzorce v Sloveniji? Ali so pri nas merili Grki ali nekdo drug s še popolnejšim znanjem in instrumentarijem, da so lahko odmerili tako točne in hkrati izredno velike razdalje v hriboviti pokrajini na več-stometrskih višinskih razikah?

DOKAZ O UPORABI METRA

Pri odkrivanju makrogeometrije sem naletel še na eno izredno pomembno odkritje, to so dolžine v metričnih enotah, ali v km ali 100 kratnikih metra. To je lepo razvidno na zemljevidu, ki prikazuje Mengeš, Komendo in Rova, kjer najdemo devet razdalj,  dolgih 5.400 m. To nikakor ne more biti naključje. Te razdalje se ponavljajo na skupnem območju in so očitno povezane. Podoben primer najdemo na zemljevidu s trikotnikom 68-68-40, kjer se dvakrat ponovi razdalja 68.000 m. Te ponavljajoče enake razdalje lahko definiramo kot eksaktne razdalje v nekem idealnem načrtu oziroma kot nazivne mere.

Image title

Kronski dokaz za uporabo metra! Kar devet razdalj je dolgih 5400 m. Številka 54 asociira na polovico notranjega kota peterokotnika, 108˚. Na mengeškem območju so kar štirje. Če obstaja zveza med dolžino 5400 m in kotom 54˚, so takrat poznali in uporabljali tudi današnje kotne stopinje

Številke z razdaljami so na mojih zemljevidih zaokrožene na sto metrov z namenom, da se predstavijo točne razdalje, tako kot so bile predvidene nekoč na starodavnih načrtih. Seveda je več možnosti za takrat uporabljene enote, poleg metra so lahko na karte zapisovali na primer 100-kratnike metra. Jaz hočem z zapisom v metrih ter z zaokroženimi vrednostmi posebej poudariti, da so to nazivne mere. Seveda se v naravi zmeraj pojavijo odstopki navzdol ali navzgor od nazivne mere, tak primer so razdalje 5.400 m, kjer je nekaj razdalj zelo točnih, nekaj razdalj pa ima odstopke okrog 70 do 100 m, vendar odstopki variirajo navzdol in navzgor.

Tudi na ostalih mojih zemljevidih so nekatere razdalje zapisane v metrih: 40.000,  12.800, 4.700, 3.000, 2.000 m... Te razdalje se ne ponavljajo, vendar imajo v naravi odstopke manjše od 30 m. Stopnja generalizacije oz. zaokroževanja je pri odstopanju, manjšem od 30 m, dovolj majhna, da se nedvoumno definirajo najdene razdalje kot eksaktne, nazivne razdalje.

Kot dokaz o uporabi metra sem torej uporabil le tiste razdalje, ki izpolnjujejo kriterij ponavljanja ali kriterij velike točnosti.

ODKRITJA MAKROGEOMETRIJE V SVETU

Znani so vzorci postavitve starodavnih objektov drugje po svetu. Najznamenitejše so egipčanske piramide, o njihovih lokacijah je že veliko napisanega, med drugim je belgijski inženir Robert Bauval našel skladnost lege piramid z ozvezdjem Orion. Izredno znamenit je Stonehenge v južni Angliji. Tukaj poleg skrbno določene mikrolokacije megalitov najdemo tudi makro vzorec: v ravni črti ležijo Stonehenge, starodavno mesto Sarum, utrdba iz železne dobe Clearnbury Ring in utrdba Frankenbury Camp. Naslednja znamenitost: Nazca v Peruju. Tu so v kamnita tla vrisani opica, kit, kolibri, človek, veliki od 30 do 200 metrov ter popolnoma ravne večkilometrske črte, kar je vidno le iz zraka... Omenimo še pentagram v pokrajini Languedoc v jugozahodni Franciji. Manj znan je fenomen v švicarskem kantonu Schwyz (izg. švic), ki ga opisuje v internetni reviji SRP št. 2/06 dr. Branko J. Hribovšek. Tu zopet najdemo skladnost razporeda cerkvic z ozvezdjem Orion, poseben položaj Mariji posvečenih cerkva, fenomen so tudi gorski vrhovi okrog kotline, ki stojijo na levi in desni strani kotline pravilno simetrično. (vir: revijasrp.si)

Posebej moram omeniti svetišča antične Grčije, ki po nekaterih virih vsa po vrsti tvorijo pravilno geometrijo. Po tri svetišča tvorijo trikotnik, nekatere razdalje med svetišči pa so v razmerju zlatega reza, skupaj je bilo odkritih 300 trikotnikov in 148 razmerij zlatega reza. Značilna razdalja je 66 kilometrov zračne linije. Posamezni templji so oddaljeni več sto kilometrov in ležijo tudi na otokih, med njimi je lahko več kot 300 km morja (na primer trikotnik Knosos - Delos - Argos), gorske verige ter neprehodna območja. Svetišče Delfi je središče te antične geodetsko-geometrične mreže. (vir: sl.wikipedia.org)

ODKRITJA MAKROGEOMETRIJE V SLOVENIJI

V tej raziskavi obravnavam tri območja v Sloveniji: prvo z Mengšem v sredini sega od Črnuč do Kamniških planin in od Šmarne gore do Lukovice, drugo je Šebreljska planota z okolico blizu Idrije (vir: Slovenski Ajdi), tretje je okolica Stične na Dolenjskem. Prvo območje je okolica mojega domačega kraja, ki ima veliko osamljenih cerkva, vzorci v drugih dveh pa so bili že objavljeni. Raziskana je pravilna geometrija v prvem, Mengeškem območju ter povezave med območji, ki kažejo na celovit sistem. Novoodkrita je tudi uporaba metra, čeprav je bil le-ta uradno sprejet šele leta 1795.

Prvo območje je bilo že večkrat predmet etnoloških, arheoloških, prostorskih ipd. raziskovanj. V reviji Studia Mythologica Slavica, ki jo izdaja Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je nekaj člankov o tem. V članku iz revije št. 5, leto 2002, z naslovom Slovenska poganska sveta pokrajina - Primer Bistriške ravni, avtorja sta Benjamin Štular in Ivan M. Hrovatin in navajata, da nekatera kultna mesta tvorijo trikotnike s kotom 23˚. Avtorja dopuščata možnost, da se tudi druge lokacije cerkva povezujejo. Nekatera kultna mesta se pokrivajo s tistimi v moji raziskavi (vir: SAZU) (dopolnilo članka v SMS).

V isti reviji št. 8, 2005 (Jana Puhar, Andrej Pleterski), je omenjena prostorska razporeditev cerkva v Krkavčah v Slovenski Istri (vir: Slovenski Ajdi)

Image title

http://freeweb.t-2.net/andrej-skvarca/

Pravilno geometrijo lege nekaterih cerkva v Sloveniji inpo svetu ne moremo pripisati naključju