031 559 553     Kontakt

Starodavne poti prednikov

Vabljeni na pohod, ki bo to soboto 29.10. 2016. Zbrali se bomo pred Gradom Prestranek, ob 13.uri in potem gremo naprej peš proti jami Jerglovec... (in še drugam). https://www.youtube.com/watch?v=yuW3pG5tEQs

Pohod je sicer namenjen predvsem mlajši generaciji in spoznavanju narave, a ker se Mati Narava v tehdneh odpravlja k zimskemu počitku, se ji bomo po končanem pohodu zahvalili  z združitvijo vseh generacij v Kulturnem domu Orehek. Tam bo vprijetnem vzdušju s prigrizkom,  tekla beseda o spoznavanju dediščine naših prednikov z načrti za prihodnost.

Image title

Ogledali pa si bomo tudi razstavo o orehovških znamenitostih naših mladih nadobudnežev.

Z nami bosta geomanta Robert in Karin Lavin.

Vljudno vabljeni k odkrivanju  mističnih dimenzij našega okolja.

Pohod ni zahteven in je brezplačen!

Ana Horvat

VABILO :

Kot vsako leto, bomo tudi letošnje obarvali v ustvarjalne jesenske barve. Tako se bomo zahvalili Materi Naravi, ki nas obdari z vso svojo ljubeznijo.

V soboto, 29. 10. 2016, se bomo ob 13. uri zbrali pred Gradom Prestranek, kamor Vas bodo pripeljali starši (obvezna dobra obutev, žepna svetilka in plastenka vode). Skupaj s starši bomo peš nadaljevali pot proti jami Jerglovec. Po ogledu te jame, se bomo odpravili proti Ovčji jami, ki je znana po najdbah iz starejše kamene dobe. Nato se bomo znova odpeljali proti Orehku in si ogledali dva kamnita starodavna spomenika in sicer »Kuščarja«, varuha Žegnane jame in nežno vilinskoŽelvo ter arheološko najdišče z ostanki obzidja cerkve sv. Nikolaja.

Po pohodu bo sledil prijeten klepet s prigrizkom v Kulturnem domu Orehek. Pri tem nam bodo strokovnjaki – geomanti, ki bodo tega dne tudi z nami na pohodu, povedali marsikaj zanimivega in poučnega o Materi Naravi in o skrivnostnih mitičnih točkah, ki jih v Pivški kotlini kar »mrgoli«. Ob tem se bomo vsi počutili »velike raziskovalce«, saj bomo marsikaj odkrili v sebi in okrog sebe, kar morda do sedaj nismo vedeli.

Geomanta Robi in Karin Lavin :

Robi je ekološki raziskovalec, okoljski načrtovalec, zdravitelj prostora in holistični svetovalec. Karin je ustvarjalka in inštruktorica izobraževanj celostnega učenja iz dediščine. Skupaj vodita zavod Anima Mundi, ki je s projekti trajnostnega razvoja soustvarjalec Državljanske pobude Integralna zelena Slovenija. Robi Lavin je s svojim trinajstletnim sinom Mihaelom pred kratkim našo okolico že raziskoval.

Dragi otroci in odrasli! Ne zamudite te enkratne priložnosti, kajti mladi in nadarjeni Mihael nam bo odprto podal svoja občutja in opažanja, ki so pomembna za naš prostor v bodočnosti. Dogodek je namreč namenjen tudi dajanju novih pobud za razvoj našega okolja.

Dne 31. 10. 2016, ob 17. uri, pa se bomo znova zbrali na ustvarjalnih delavnicah »dolbenjabuč.« Pri tem Vas moram opozoriti, da je bila slednja otroška navada v Orehku že davno znana. Zato Vam na tem mestu predajam ustno izročilo pričevalcev iz Orehka, ki sem ga objavila v Primorskih novicah, dne 30. 10. 2009.

Vrsto let namreč že zbiram starodavna ustna izročila, ki bodo objavljena v knjigi Skrivna močNanoške kače. Knjigo podpira Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU.

Vaše starše kot tudi ostale vaščane prosim, da prinesejo v Kulturni dom (do 17. ure, 31. 10.) kakšno bučo, če jo imajo, kajti letošnje leto je bila velika suša. Nanoška kača, ki predstavlja življenjsko energijo Matere Zemlje, namreč, podari dovolj vlage in dovolj toplote, če je zadovoljna z nami. Zato je zelo pomembno, da naravo ljubimo in se ji nenehno zahvaljujemo.

O dogodkih pred Vsemi svetimi, najstarejši prebivalci v vasi pripovedujejo takole: »Proti koncu oktobra smo otroci zbirali buče vseh oblik in velikosti in tekmovali med seboj. Na dan pred Vsemi Svetimi smo izbrali najlepše in najbolj velike buče, ki smo jih izdolbli in izoblikovali v strašljivo podobo. Buče smo nato skupaj s prižganimi svečami postavili na cerkveno obzidje sredi vasi in na kamnito mizo, ki se nahaja poleg vaških starih lip. Nato smo se odpravili k pokopališki cerkvi in tudi tam na obzidje postavili nekaj strašljivih buč. V mraku smo še nekaj časa opazovali Goreče strahove, (rekli smo jim »STRAH«),nato pa smo se veselo vrnili domov v zadoščenju, da smo premagali strah, ki je zunaj votel, znotraj pa ga ni...«, sta strnila pripoved gospa Lidija Karbič in gospod Miro Križaj iz Orehka.

Prisrčno vabljeni in čaroben jesenski pozdrav.

Ana Horvat, ŠKD, Orehek pri Postojni Orehek, 22. Vinotoka, 2016

JAMA JERGLOVEC

Jame, ki se nahajajo v bližini gradu Prestranek so od nekdaj privlačile otroke, ki so se v poletnih mesecih radi v njih skrivali, ko so stikali po gmajni. Narava pa je otroke vsako leto obdarila s sladkimi borovnicami in malinami.

Jeseni pa se je mati Narava odpravila k počitku in še zadnjič ljubeče prelila svojo škrlatno kri čez krajino, ki jo je zlatilo Sonce. Tedaj so se koški kmetje odpravili grabit steljo za živino. Brez stelje ni gnoja, brez gnoja pa ne dobrega pridelka. Takrat so si pripovedovali zgodbe, ki so jih slišali od starih ljudi. Mnogokrat se je slišala tudi ljudska pesem:

»Le kdo bo listje grabil,

le kdo bo praprot žel,

le kdo bo dekle ljubil,

ko bom na vojsko šel…«

Najbolj priljubljena jama otrokom pa je bila Jerglovec. Stara nemška beseda »jergelen« pomeni »kopneti«. Ime Jerglovec (Jerlovec) pa je verjetno povezano tudi s slovansko (slovensko) mitologijo. Jarovit (Jarilo) je bil slovanski bog pomladi in plodnosti, medtem, ko je bil Jarog bog ognjenega neba (bog sonca, ognja in strele). Jarovit (krščanstvo ga je preimenovalo v sv. Jurij) je bil sin vrhovnega boga Peruna. Jarovit je bil pol moški, pol konj. Rodil se je zadnjega februarja, na Veliko noč, ko so Slovani praznovali Novo leto. Toda še isto noč je bil ugrabljen in odpeljan v podzemlje, kjer ga je vzgajal Veles (Volos), bog podzemlja.Jarovit (Jurij) je moral pasti črede živine po travnatih poljanah v onstranstvu, spomladi pa se je vrnil v svet živih in prinesel zeleno pomlad in plodnost ( od tod nam znani Zeleni Jurij in jurjevanje).

Ker so se naši predniki ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, so na skrivnih mestih častili bogove, ki so bili povezani z »zgornjim in spodnjim« svetom. Že v 13. stoletju je stala na Počku cerkev, posvečena sv. Juriju, ki je bila verjetno zgrajena na prazgodovinskem kraju, kjer so se izvajali obredi Jarovitu.

Jama Jerglovec se nahaja ob poti pri »Treh brezah«. Nekoč so ob Treh brezah prebivale tri gozdne vile, varuhinje otrok. Vile se lahko spremenijo v karkoli. Lahko se pojavijo v obliki drevesa, rože, živali… »Tri bele breze«, gozdne lepotice, so vselej opozarjale, da se v njihovi bližini nahaja skrivnostna jama, nežno skrita v vrtači, pod velikim skalovjem. Od poti je videti le špranjo pod skalovjem, kot bi se odpirala skrivnostna školjka, ki čuva zaklade. In res. Ko stopiš v skrivno odprtino, se prikaže večji prostor, poln kapniških zakladov vseh barv. Tu je namreč domovanje škrata Jerglovca, ki se ne pokaže vsakomur. V jami je rov, ki pelje do lepih kapnikov, kjer ima škrat Jerglovec skupaj z vilami skrivne obrede. Obredi so posvečeni Materi Naravi in varstvu njenih zakladov. Ob Kresnih dnevih, ob poletnem solsticiju, imajo obredi še posebej magično moč. Takrat se zlati in srebrni kapniki, ki se nahajajo v jami, bleščijo kakor jutranja rosa na stopalih vil. Takrat imata Sonce in Luna največjo moč, saj si podata roke in se nežno poljubita. Njuna poroka rodi prijazno poletje, polno bogatih sadežev in srečo za vse okoliške prebivalce - človeške in živalske. Majhno kristalno čisto jezero, ki se nahaja v jami, pa skrbi, da je škrat Jerglovec vedno čist po telesu in duši. Tako kot so čistega srca otroci, ki od nekdaj radi zahajajo v to lepo jamo.

Radovedneži pa včasih slišijo škratov glas, ki v kapljicah vode kakor zvonček kristalni zveni:

»Ko sneg skopni,

Jurij na belem konju prihiti,

Pomlad zeleno prinese

in sivo Zimo odnese.

A, ko Jesen se poslovi,

Jurij, v objemu Morane, v podzemlju zaspi,

v naročju Velesa tam večna reka je skrita,

bleščeča v sanjah srebrnih

in zmagovita v ljubezni Jarovita.«

V Orehku, na Veliki srpan, 2015, napisala Ana Horvat