031 559 553     Kontakt

Strategija razvoja Slovenije

PREDLOGI DRŽAVLJANSKE POBUDE ZA INTEGRALNO ZELENO SLOVENIJO

K OSNUTKU STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENIJE V JAVNI RAZPRAVI.

Posredovala dr. Darja Piciga. November 2017.

SPLOŠNE PRIPOMBE IN RAZLAGE

Pri Državljanski pobudi za Integralno zeleno Slovenijo izhajamo iz konceptualnega okvira »integralnih svetov« (Lessem, Schieffer), ki smo ga aplicirali v kontekstu ekoinovacijskega sistema EU, in na katerega smo nosilce priprave Strategije razvoja Slovenije že opozarjali. Predstavljen je v dveh ključnih virih:

Knjiga: Piciga, Darja, Schieffer, Alexander, and Lessem, Ronnie. Integral Green Slovenia: Towards Social, Knowledge- and Value-Based Economy and Society at the Heart of Europe. Oxon: Routledge, 2016.

Referat: Piciga, Darja, in cooperation with Schieffer, Alexander, and Lessem, Ronnie. Integral Green Economy for a Sustainable Future in the Context of the EU Policies: The Case of the Integral Green Slovenia. Paper for the Symposium on the NewParadigm in Politics & Economy, The Laszlo Institute of New Paradigm Research, Bagni di Lucca, Italy, 23rd-24th May 2017. Dostopen prek: http://www.laszloinstitute.com/wp-content/uploads/2016/09/DPiciga_Laszlo-Institute-New-Paradigm-in-Economy-Politics_May-2017_for-publication.pdf

Image title

Aktualni osnutek SRS vključuje nekaj pomembnih elementov integralnega zelenega modela, pri dveh ciljih pa predlagamo še nujne dopolnitve. Ker pa SRS ni zasnovana in strukturirana v skladu z integralnim konceptualnim okvirom, se v tej fazi predvsem zavzemamo, da se tak konceptualni okvir uporabi pri njeni operacionalizaciji in implementaciji. Zato predlagamo kratko dopolnitev v 4. poglavju. V nadaljevanju podajamo utemeljitev za ta in tudi za ostale predloge, ki se lahko uporabi v nadaljevanju procesa.

V osnovnem modelu strategije z osrednjim ciljem, strateškimi usmeritvami in 12 cilji so opazna inherentna protislovja med posameznimi elementi, ki lahko vodijo do zapostavljanja določenih ciljev (kot so okoljski) »v korist« drugih (npr. gospodarska produktivnost). Integralen konceptualni okvir bi lahko prispeval k vzpostavitvi in ohranitvi dinamičnega ravnotežja med ključnimi dimenzijami in elementi strategije. Uporaba integralnega konceptualnega okvira, ki podpira trajnostno razvojno pot, je toliko bolj nujna zaradi slabih obetov za prihodnost – kot so podnebne spremembe na okoljskem področju, na drugih pa oboroženi konflikti in terorizem, migracije, ekonomski pretresi … Agenda 2030 kot globalni odgovor na te izzive je sama po sebi izredno razčlenjena (17 splošnih in 169 konkretnih ciljev) in tudi zato izjemno zahtevna za implementacijo.

Z znanjem, ki je ločeno po posameznih disciplinah in sektorjih, si ne moremo kaj dosti pomagati, ko se srečujemo s perečimi izzivi, to je z množico med seboj prepletenih izzivov sodobnega in še bolj prihodnjega sveta. Z izzivi se srečujemo hkrati na globalni, evropski, nacionalni in drugih ravneh. Zato bomo dolgoročno najbolj učinkoviti, če iščemo pristope in konceptualne okvire, ki so uspešni na vseh ravneh in povezujejo vsa relevantna področja in stroke.

Torej sledimo modrim besedam Kurta Lewin, »očeta socialne psihologije«: »Nič ni tako praktično kot dobra teorija.«

V preteklih stoletjih in desetletjih (npr. Jürgen Habermas), danes pa še v večjem obsegu (npr. Ken Wilber), so se in se porajajo integralne teorije, govorimo lahko celo o »Integralni dobi«. Zanjo je značilna nova evolucijska raven človekove zavesti, ki omogoča človeštvu, da presega fragmentirane, izolirane perspektive in jih povezuje v eno integrativno, s tem da vključuje vse predhodne ravni.

Pri razvoju modela Integralne zelene Slovenije smo uporabili konceptualni okvir »integralnih svetov« avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja, ki se od večine drugih integralnih modelov razlikuje po tem, da vedno gradi na kulturi okolja in da daje poseben pomen ekonomiji.

Poleg moralnega jedra, ki je postavljen v središče konceptualnega modela “integralnih svetov”, imamo še štiri sfere – “svetove”: narava in skupnost; kultura in ozaveščenost; znanost, sistemi in tehnologija; podjetje in ekonomija. Vsi ti elementi morajo biti v dinamičnem ravnotežju, če naj bi se socialni sistem (osebnost / organizacija / skupnost / družba) trajnostno razvijal. Moralno jedro ima vlogo povezovalca štirih »svetov« in hkrati navdihuje razvoj; transformirajoči ritem je že vgrajen v model: Grounding, Emerging, Navigating, Effecting (GENE).

Model vključuje in povezuje različne filozofske perspektive: humanizem, holizem, racionalizem in pragmatizem.

Iz konceptualnega okvira »integralnih svetov« tako lahko izpeljemo naslednji dve splošni priporočili:

- v središče implementacijskega modela SRS bi moralo biti postavljeno moralno jedro, ki bi ga lahko opredelili kot “kakovost življenja za vse, dosežena z vrednotami trajnostnosti in družbene odgovornosti,

- osnovni elementi implementacijskega modela SRS bi morali biti organizirani glede na 4 integralne sfere, s tem da proces transformacije (in učenja) začnemo vedno na jugu, torej začnemo z zavestnim temeljenjem (Grounding)v slovenskem kontekstu, vsaka sfera pa nato gradi na predhodni in jo vključuje. Torej ekonomija vključuje predhodne tri sfere. Razvoj se nadaljuje v obliki spirale.

Na podlagi generičnega modela »integralnih svetov« sta Lessem in Schiffer med drugim opredelila štiri osnovne ekonomske pristope, ki smo jih aplicirali v modelu Integralne zelene Slovenije (spodnja slika): v skupnost vpeta samozadostnost, iz kulture izhajajoče razvojno gospodarstvo, socialno na znanju temelječe gospodarstvo, ter zeleno, na življenju temelječe gospodarstvo.

Image title