Tako so vzgojiteljice vseh enot Vrtca Sežana in vrtcev v Trebčah in Bazovici med vajo občutile suhi kraški zid. V sklopu projekta Living Landscape Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija, je potekal prvi del delavnice akademske slikarke Karin Lavin »Celostno doživljanje pokrajine s ciljem usvajanja kraškega suhega zidu kot vrednote« v organizaciji Parka Škocjanske jame.
Uvodnega predavanja s predstavitvijo metod poučevanja z dediščino se je udeležilo 114 vzgojiteljic Vrtca Sežana in tri zamejske vzgojiteljice, ki so nas žal predhodno zapustile. Po uvodni predstavitvi projekta koordinatorice projektnih aktivnosti pri JZ PŠJ, Darje Kranjc, s poudarkom na aktivnostih povezanih z delavnicami za otroke in odrasle, je Karin Lavin predstavila metode senzibilizacije in izvedla nekaj vaj.
Karinina misel je takšna: »Suhi zid je naša dediščina, ki predstavlja velik izziv za ohranjanje in vzdrževanje. Pomembno je, da se z njo znamo povezati in jo začutiti. Šele potem bomo vedeli kako z njo ravnati, da je ne bomo uničili. Naši otroci bodo odločali o prihodnosti Krasa, zato je zelo pomembno kaj in kako jo bodo doživljali v otroštvu. Šele, ko dediščino začutimo, lahko in moramo z njo ustvarjati, da ostane živa. čŒe bomo znali z dediščino živeti, je ne bo potrebno ščititi, zato jo je potrebno nenehno vpletati v naše življenje. Torej, potrebno je prisluhniti prostoru. Danes smo navajeni, da prostor obvladujemo, zato se moramo ponovno naučiti sodelovati z njim, ga nadgrajevati, le tako bodo naši zanamci podedovali kar smo mi prejeli od naših prednikov.« In obenem opozarja na paradoksalno značilnost kraške krajine, ki jo je vredno ohranjati. Gre za sožitje trdih, težkih, ostrih, … suhih zidov ter mehke, igrive in razgibane krajine.
Ker tudi sama meni, da je potrebno spremeniti odnos do suhih zidov, je vsem navzočim pripravila, dala in razložila izroček z napotki za snovanje individualnih vaj za senzibilizacijo otrok do suhih zidov in kraške krajine. In iz vzgojiteljic so ideje, ki jih bodo v letošnjem šolskem letu skušale uresničiti v sklopu svojega rednega dela, kar vrele. »Bistveno je, da prepoznate kaj vas (odrasle in otroke) dediščina uči.«
Sledilo je sredino ustvarjanje na parceli od Ankice v Matavunu. Po prejemu vrečke z varuhom kraškega suhega zidu, ki je tudi nastal v sklopu projekta, je 17 vzgojiteljic različnih enot Vrtca Sežana 21 divaških Levčkov in 23 sežanskih Ovčk razdelilo v pet skupin. Vsi otroci so najprej kamenje in bližnji suhi zid otipali, občutili, se vanj vživljali, z domišljijo potovali v notranjost kamnov, opazovali različne strukture kamnov in rastlin, ki živijo na njem, tolkli kamen na kamen, ga vonjali in opazovali pokrajino. Nato so risali vtise, slikali oblike pokrajine, strukture kamna in lišajev, igrali travniku in zidu ter gradili. Nekateri so v kamnu videli rože, drugi slap, tretji so slišali kite, … Bilo je čudovito.
Zakaj to počnemo in k temu pozivamo vse vzgojiteljice iz te in druge strani meje?
Kraškim otrokom moramo predajati svet naših prednikov, njihove vrednote in znanja, ki so jih skozi stoletja oblikovali v stiku s tukajšnjo naravo, saj je v nasprotnem primeru negotova ne le prihodnost kraškega suhega zidu in krajine, ampak kraške identitete kot take. Otroštvo nas zaznamuje za celo življenje.
Hvala ravnateljici Vrtca Sežana, Radici Slavkovič‡, za podporo in rabo prostorov. Hvala Slavku in Miru Žnidarčiču ter Janku Gombaču, Magdi Korošec in Vlasti Gorup, da smo lahko ustvarjali na vašem travniku in doživljali vaš suhi zid. Hvala Katji Fedrigo, da so ovčke pred nami travnik še pravočasno popasle.
Pripravila: Darja Kranjc