Geomantijski urbanízem je dejavnost, ki se ukvarja s celostnim načrtovanjem naselij, za uravnotežen in trajnosten prostorski razvoj. Vključuje vse ravni okolja. Skrbi za preseganje eventuelnih antagonističnih usmeritev predmetnih lokacij mesta, s preobrazbo protislovnih vpivov, sintezo številnih individulanih zasebnih področij v razmerju z javnimi območji, v uveljavitvi smotrnih rešitev v dobro celote, v predvidenih okvirih zaznamujočih prostorskih načrtov. Organizem mesta je prežet s številnimi polarizacijami in nasprotji načrtovalskih idej. Geomantija vzpostavlja REGULATOR za dosego dopustne idejne rešitve, ki ne bo ekološko, okoljsko in socialno sporna.

Praviloma se ovrednotenje identitete prostora in ocene stanja, ter ustreznih avtentičnih načrtovalskih meril, zagotavlja s strokovnimi podlagami geomantijskih študij, z obravnavo naravnih danosti prostora in potreb okolja. Najprej je potrebno ozavestiti energijsko infrastukturo in energijsko omrežje mesta, preden se projektira infrastukturo novih gradenj. Z okoljsko zavestjo soodvisnosti človeka in narave, soustvarjanja s kompetentnimi strokami za prostorsko načrtovanje in projektiranje, na podlagi sodelovanja z inteligenco mestnega prostora. Za dosego rezultata prostorskega načrtovanja so načrti, rešitve in izhodišča za odločanje o razvoju ob upoštevanju večdimenzionalnih prostorskih razsežnostih razvoja, o vplivih, ki jih ima ta na grajeno, naravno in družbeno okolje.

Urbanizem je zahtevna dejavnost, z veliko stopnjo okoljske in družbene odgovornosti. Vkolikor sodeluje z duhom kraja – genius loci – dobi zagotovilo, da bo zahtevana naloga etično ustrezna.