Geometrija globalne dinamike življenja preobrača koordinate. Indikativna znamenja nastajajoče prelomnice so pred nami. Očem očitna in občutkom čutena. Na planetarni ravni, v drugačni frekvenci Zemlje. Svet se spreminja. In z njim ljudje.

Aktualen proces je obsežno transformativen. Retrogardne kolektivne vzorce melje in odpušča. Nastaja nova zavest. Na veliko področjih je prisotno trenje in vrenje. Zgodvinski preobrati terjajo razvezo z vezmi preživetih mentalitet, utopij, iluzij in ideologij. Saj je človeštvo pristalo v srhljivem momentu, ko na planetu postaja absurdno ogroženo od samega sebe. Kot da se hoče zradirati. Posledično je na številnih zemljiščih in regijah okolje akutno kaotično, zaradi zlorabljanja naravnih virov. Istočasno je težavnost problema v neznansko nespodobni designaciji človeških virov. Z lomastenjem po življenjih ljudi, neprenehno eskalirajo ekscesi. Lansirana je ekonomija strahu. S slepilom ekonomizma se tako ne predvidi poti naprej..

Toda, iz širše perspektive celoten planet dobiva novo svetlobno podobo in zemeljsko sevanje. Duhovni impulzi nosijo informacije o novi dobi življenja na Zemlji.

Zemeljske spremembe se odvijajo na našem dvorišču – zemljišču. Intenzivno. Vprašenje je, kako vsak prevaja pretoke Zemlje.

Na družbeni ravni, razmere opozarjajo na nastalo potencirano podvrženost lokalnega okolja od pritiskov globalnega. Prelomi se dogajajo med zastarelimi sistemi in novimi ravnmi bivanja. O temu priča vedno več raziskovalcev. S potrebo pokazati na povzročitelje. Kritizira se krivično in fatalno nevarno ravnanje do PLANETARNEGA DOMA.  Ker se svet ne spoštuje kot svet.

Upravičeno se ugotavlja, da so globalne težave, katerim je družba podlegla, del širših pogubnih problemov, ki so usodno zažrti v sistemu. V korelaciji s kardinalno izgubo dialoga zdajšnje civilizacije človeka z virom Zemlje in duhovnih sil.  Zato se je pripetila nekakšna tragika izgube orientacije. Pa vendar, ob soočenju s temno probematiko, se spregleduje odpiranja globljih plati planetarnih preobrazb. Skozi labirint lekcij življenja ponujajo refleksijo samospoznavanja.

Zaradi deregulacij postopkov do ekosistema  ( iz diktata interesov bizarnega biznisa ), se izraža vedno več okoljskih strokovnjakov, za uveljavljanje verodostojnih kriterijev odnosa do okolja. Veliko bolj iskane in zaželjene kot prej, so pobude k iskanju okoljsko odgovornih smeri razvoja. Pogumnejši želijo razmontirati montaže degradacije Zemlje. Prebuja se kolektivni klic k iskanju duhovnega percepiranja preobrazb. Procesi se po plasteh preobračajo v podpodje,  k globljim središčem virov zemeljskih sprememb.

Na civilizacijskem razpotju se odkriva novo geometrijo globalnih situacij, novo duhovno geografijo in ekologijo. Z namenom prepoznavati duhovni smisel življenja z naravo in ljudmi. Iskalci duhovne poti iščejo globlji globalni smisel. Skozi labirint življenja iščejo portal duhovnega uvida. Ta je na voljo vsakemu.

Zaradi prevladujočega progresistično-pridobitniškega- egoističnega modela prostorseka razvoja, je človeštvo na začetku XXI. stoletja soočeno z zgodovinskimi izzivi. Tak materialističen model zastarele paradigme kot ga poznamo, deluje kot usodni dalekosežni načrt družbene odcepitve od vira življenja in integritete z okoljem. Je v navzkrižju z naravnim razvojem. Nima implementacije intuitivnih znanj in indigenih eko duhovnih vrednot, ki zagotavljajo celostnost. Sploh ne pripada več planetarnim potrebam 21. stoletja, saj je s svojo enodimenzionalnostjo iztrošen, resigniran in neuporaben za novo ekonomijo in ekologijo bodočnosti.

Potrebujemo ne le spremembo širše družbene paradigme, temveč kot eno od temeljnih izhodišč prav spremembo prostorske, bivanjske paradigme, kot planetarno platformo eksistence, za izhodišča o celostni paradigmi, ki temelji na vedenju o preživetju in zelenemu eko obstoju družbe. Ta mora za razliko od izčrpane stare paradigme, ki izhaja še iz industrijske, postati kvalitativna, celostna. Njen temelj predstavlja vzorčen model vzdržnega,trajnostnega, sonaravnega razvoja. Holizem geomantije uvaja novo paradigmo, utemeljeno na zavesti celostnosti. Integrira vse ravni bivanja 

Občuti se masovno vrenje od spodaj navzgor. Želi spremembe v vodenju od zgoraj navzdol. Zanimanje za transparentno gledanje v družbeno podzavest narašča. Osvobaja se javni interes za ozaveščanje kolektivne resnice. Eden od takih primerov je npr. razkrivanje in razgaljenje delovanja preživetih strategij, ki so pred krizo veljale za superiorne. Konvencionalno ustaljeni pristopi zastarele paradigme uporabljajo reakcionarno neobvladljive-provizorne in prozaične načine, saj so del iste sistemske problematike , ki je v kali- sama s seboj- zavozlana v zakulisju zavajajočih mehanizmov krize. Globalni kremplji jih podzavestno držijo v šahu, saj so inštalirani v njihovo filozofijo delovanja. Večinoma vibrira v balonu hiperrazumskih negotovih spekulacij. Glede na porazne izračune, jim postajajo grožnja za obstoj. Zato žal v tako vcepljenih projektih, ki so okuženo zblojeni od zablod krize,tehnobirokratskosti, klišejstva in napačne strukturalizacije delovneg asistema, pristopi zastarele paradigme sploh ne dajejo več zadovoljivih rezultatov pri reševanju aktualnih družbenih, ekoloških, podjetniških in socialnih težav. Marsikje v svoji izostrenosti mejijo na stanje izrednih razmer. 

Stari sistemi zastarele paradigme so večji del v koliziji z duhovnim redom vzroka in posledice. Onemogočajo nastajanje resničnega razvojnega procesa, ki ni samo parcialno linearen -temveč celosten. Odtujujejo se od bistva. Zato v začaranem krogu zablokiranih vzrokov in posledic pogosto osramočeno obupujejo. 

Po drugi strani se poraja njihov antipod – v različnih oblikah intelektualnega intervencionalizma, ki idejno lucidno nasprotuje utvaram vodilnih. Nekateri so s svojimi nastopi vneto udarni in brezkompromisni- Drugi so le verbalno bombastični, kar ni isto kot komuniciranje s kolektivnim bojnim duhom.Ti privrženci morajo paziti na lastno naivnost, v previdnosti do zavajajočega diktata kapitalističnega sistema, ki lahko povzroči njihovo oslabitev. Taisti intelektualisti se lahko tako prodajo vabi mračne plati kapitalizma, v eksistencialni stiski za lasten obstoj. S tem nimajo več prave moči po proženju družbenih sprememb. 

Napram tem gornjim slojem akademsko izobraženih alternativcev, se zrcalno dogaja tudi v spodnjem antipodu- na področju delavskega razred, npr. obujanje tovariškega delovanja, v obliki uporništva in socialnih pobud k dobrobiti skupnosti. Taka gibanja so prvinska, toda žal pretirano inferiorno obremenjena z žrtvijo- v prizadetem stanju absurdne ogoljufanosti,občutka zasužnjenosti in podrejenosti do kapitala na vrhu. Iz množične izkušnjep revaranosti- vedno več posameznikov ne želi več varati samega sebe.  Kakorkoli že, oblikujejo se zametki preobrazbe. 

Prototip projektiranja plitkega potrošništva kaže znake propadanja v priljubljenosti in dobroimetju. Postal je provizorij zarjavele blagovne znamke,ki je pokvarljivo prispevala k degradaciji in dekadentnosti okolja. Zdaj ko večina išče izgubljeni kompas, se uveljavljajo trajnostne vrednote, ki lahko povrnejo izgubljeno zdravje in dostojanstvo. Zemlja kot Gaia zato sleherniku, ki iskreno išče v tej smeri, sporoča : zdravstvuj ! V iskanju smisla bivanja,se poraja potreba po obujanju trajnostnih znanj, ki izhajajo iz zakonitosti Zemlje in narave. Dajejo upravičeno upanje k odpravi nastale blokade. 

Zato, da bi se lahko resnično lotili težav človeštva, bo potrebno prudenčno delovati onkraj omejitev in konvencij, ki nam jih postavlja zastarela paradigma ekonomije in transpersonalno delovati v skladu z veliko širšo percepcijo. Ko providentno ( pred)vidimo cilj duhovno, odkrijemo tudi potrebne praktične rešitve, ki lahko probleme prenavljajo. Tako razmišljamo inovatorji,zdravilci in kreativci. Nimamo se kaj zapirati za zaveso obnemogle obnemelosti, temveč bistrovidno ponujati v svet strokovne pobude boljših argumentov, ki so zmožni preobrata. Rana v socialnem okolju krvavi. Potrebuje zdravljenje, ki temelji na pravi diagnozi vzrokov.

Planet se bo tako spreminjal še tisoč let.