Na mednarodni konferenci o integralnem zelenem gospodarstvu o globalnih in lokalnih izzivih
Tretja mednarodna konferenca »Integralno zeleno gospodarstvo za boljši svet«, ki je potekala v Hiši Evropske unije v Ljubljani, je bila namenjena socialnim inovatorjem z različnih področij in odločevalcem. S povezovanjem znanstvenih, strokovnih, umetniških in civilnodružbenih prispevkov je ponudila odgovore na vprašanje, kako lahko pristop integralne zelene ekonomije in družbe, s Slovenijo kot pilotno deželo, prispeva k novi evropski renesansi v kontekstu uresničevanja Agende 2030 za trajnostni razvoj. Naravna in kulturna dediščina, skupnost, zeleno in socialno gospodarstvo, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj so bile teme, ki so bile še posebej izpostavljene.
Konferenco sta organizirali Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo in Center za integralni razvoj Trans4m, v sodelovanju s Partnerstvom za zeleno gospodarstvo Slovenije in več kot 20 institucijami in organizacijami. Sodelovalo je več kot 100 udeležencev. Konferenca je bila zasnovana na predhodnih dogodkih na temo integralne zelene ekonomije in družbe in na knjigi Integral Green Slovenia, ki je junija lani izšla pri mednarodni znanstveni založbi Routledge iz Velike Britanije.
Udeležence so uvodoma nagovorili dr. Darja Piciga iz pobude za Integralno zeleno Slovenijo ter programskega in organizacijskega odbora dogodka, ki je dogodek tudi odprla, Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ter profesorja Ronnie Lessem in Alexander Schieffer (center Trans4m).
Državni sekretar Slapnik je opozoril, da je bilo prav delo Integral Green Slovenia podlaga za usmeritve vlade na tem področju. Vlada je leta 2015 sprejela operativni program prehoda na zeleno gospodarstvo, v sklopu katerega delujeta medresorska delovna skupina in nacionalno Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije. Upoštevala bi lahko tudi zaključke konference o integralnem zelenem gospodarstvu.
Trajnostni razvoj je ena od prioritetnih nalog EU, je izpostavil tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Zoran Stančič. Bruselj je razdelal različne politike, ki naslavljajo te izzive, »zato je vedno znova ključni izziv, kako te visoke politike prenesti v konkretne ukrepe in kako državljane vključiti v izvrševanje teh politik. Današnja konferenca je namenjena točno temu«, je povedal. Slovenija je na področju integralnega zelenega razvoja po njegovih besedah sicer zelo uspešna, in to ne glede na vlado, ki jo vodi. Prav zato Slovenija lahko predstavlja dobro zgodbo.
Profesorja Ronnie Lessem in Alexander Schieffer iz mednarodnega centra Trans4m sta predstavila teoretski pristop »Integralnih svetov«, ki omogoča soočanje z globalnimi in lokalnimi izzivi na celosten način, kar danes nujno potrebujemo tudi za implementacijo Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju septembra 2015.
Na konferenci so s prispevki, v katerih so predstavili strokovne preglede in dobre prakse iz Slovenije, Velike Britanije, Egipta, Nigerije, Jordanije, in Južne Afrike, sodelovali številni slovenski avtorji knjig, več strokovnjakov in socialnih inovatorjev iz širšega gibanja za trajnostni razvoj v Sloveniji, ter člani mednarodnega centra Trans4mPoudarki konference so bili, da slovenska dediščina skupn(ost)nega upravljanja z naravnimi viri omogoča nove poslovne priložnosti kot sta npr. zeleni turizem in učenje za trajnostni razvoj; da se Slovenija odlikuje pri izvedbi Dnevov evropske kulturne dediščine in po vrhunskem trajnostnem dizajnu; da socialno, na znanju temelječe gospodarstvo v EU že prispeva 10% delovnih mest, v Sloveniji pa imamo zanj odlične potenciale in njegov razvoj sistemsko podpiramo ter, da so potenciali ekološkega kmetijstva kot modela krožnega gospodarstva in trajnostnosti premalo izkoriščeni
https://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7342/.