Kamnita in kulturna dediščina Krasa je kot krajinska posoda za utelešanje zavesti in identitete pokrajine, kjer živim. Kraško pokrajino je skozi tisočletja trdoživo oblikoval človek, ki se je pri urejanju svojih bivališč vedno prilagajal naravi in skupaj z njo ustvaril danes tako prepoznavno kulturno krajino. Kulturna krajina Krasa sodi med najstarejše v Evropi. Kamen Krasa nosi v sebi pravzorce krajine. Je gradnik kulturne in naravne podobe kraškega okolja. Pridobivanje kamna ima na Krasu tisočletno tradicijo, znano že v antki.

Za razbiranje univerzalnega spomina pokrajine se v geomantiji poslužujemo zaznave spomina Zemlje, ki vsebuje  genetska sporočila za obstoj in razvoj iz  izkušenj preteklih tisočih in tisočih generacij. DEDIŠčŒINA JE V SPOMINU ZEMLJE.

Kras je neločljivo povezan s kamnom, materialom ki ga je človek uporabljal že v prazgodovini, aktualen pa je še danes. Kamen še vedno predstavlja za Kraševce prav posebno vrednoto, oblikovan kamen, pa od nekdaj simbolizira ozemljenost, blagostanje, stanovitnost. Geomantijska značilnost kamnov & skal je v žarčenju navzen ( yang ). Podzemlja & jam pa v ponotranjenju ( yin ).

Na območju Živega muzeja Krasa, ki se nahaja na stičišču med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo, se vzdolž izbranih poti srečamo s čudovito naravo in izjemno kulturno zakladnico, značilno za celoten kraški prostor. ( opredeljen kot ekološko pomembno območje, njegov večji del pa sodi v območje Natura 2000 ). Tu so apnenčasta tla, voda, mogočno energijsko podzemlje, žarčenje elementa ognja, severovzhodni veter – burja, ter vplivi Mediterana ustvarili krajino, ki jo je skozi stoletja sooblikoval človek tako, da je čistil gmajno, zlagal kamenje v griže, suhe zidove in pastirske hiške ter gradil kale za napajanje živine. Na območju, ki je gosto posejano s kraškimi geomorfološkimi pojavi ter zaznamovano s fosilnimi ostanki in arheološkimi najdbami smo priča tudi nadvse zanimivi biotski raznolikosti, ki zaobjema tako pestro rastlinstvo kot trdoživo živalstvo.

Karakter našega Krasa je povezan s kamnom. Beseda Kras izhaja iz starega ljudskega izraza za kamen. Prvotno je pomenila kamnito pokrajino. Iz tega naziva se je razvilo lastno ime za Kras. Geološki pojavi na tem ozemlju so tako značilni, da se je povsod po Evropi oprijel izraz kraški pojavi. Kamen je enkratna manifestacija geneze geomantijske evolucije elementov narave Krasa. Geomantijski pojavi so duhovna in eterična podstat subtilnih sil oblikovalk, ki so ustvarile geološke oblike in kamen. Proces, ki ustvarja za kras tipične reliefne oblike, se imenuje kemična erozija ali korozija. Antična gradišča pričajo o zgodnji poselitvi Krasa, s poselitvijo pa se je pričela tudi oblikovati kulturna krajna Krasa,. Težavno delo, ki se nikdar ni končalo je bilo čiščenje obdelovalnih površni kamenja, z odvečnega kamenja pa so nastajali suhozidi, pastirske hiše in griže. Ker ni bilo vode so gradili lokve, kale in štirne (cisterne za vodo), da so lahko ulovili čim več dežnih kapelj. Več kot stoletni trud pogozdovanja Krasa z borom je obrodil sadove, če je še pred 50 leti bil Kras kamnita puščava je danes zelena. Pravzorci življenja se izražajo v elementih narave iz dnk zapisa naravnih virov ( axis mundi ).  Najvišja ravan pokrajine je Božanska ( Kristusova ). To je razsežnost, ki je neodvisna od oblik. V pokrajini se izraža na območjih krajinskih svetišč. Stare kulture staroverstva tudi na Krasu so te svete kraje označevale v naravi in častile z rituali. Značilen označevalec je bil prav kamen MENHIR. Nesnovna in kulturna dediščina Krasa je za nas prebivalce dragocen izziv pri oblikovanju in markiranju tematskih poti geomantijskega romanja v naravi.

Sintetiziranje sakralne, naravne & kulturne dediščine in geomantijskega omrežja zelene infrastukture z integracijo inovativnih vsebin- je izziv, s katerim se ukvarjamo na področju zelenega turizma. Kamnita in kulturna dediščina je pogosto nekakšen vezni člen med prvobitnimi zemeljskimi in kreativnimi ravnmi prostora in človeka. Evolucija preteklosti in nastajajoče prihodnosti.

Z zavodom Anima mundi, ki ga vodiva z ženo, se v našem lokalnem okolju kot člani konzorcija vključujemo v Partnerstvo kraške suhozidne gradnje. Prizadevamo si za zaščito in ohranjanje veščin suhozidne gradnje značilne za matični Kras, spodbujanje izmenjave izkušenj, znanj in strokovnih informacij s tega področja ter ozaveščanje širše javnosti o dediščini kraškega suhega zidu in njenem pomenu.  Temeljni cilj je spodbujati obstoj kraške identitete in z njo povezanega trajnostnega razvoja območja, ki temelji na ohranjanju prepoznanih grajenih kvalitet kraškega avtohtonega prostora.

Danes nam sledi suhozidnih struktur pričajo na možne ostanke zloženih struktur iz najstarejšihzgodovinskih obdobij.

Predstavljajo družbeno in kulturno dediščino prazgodovinskih skupnosti,s katero so te izražale svojo identiteto in tradicijo.

Duhovno povezavo z mojstrstvom tovsrtne lokalne kraške suhozidne gradnje ima moj prijatelj staroverec Boris čŒok.

S stališča kulturovarstvene stroke in iz spoštovanja do izjemne dediščine naših prednikov je potreba po ljubiteljih in mojstrih suhega zidu velika. Obnova in vzdrževanje suhih zidov na svojih zemljiščih pomenita ne le lepšanje domače krajine in varovanje življenjskega prostora določenih rastlinskih in živalskih vrst, ampak ohranjanje nemih prič večtisočletnega sobivanja človeka in narave na Krasu.

Pod vodstvom Borisa čŒoka so v soboto 06.06. in nedeljo 07.06.prestavljali kamnito hiško iz kamnoloma Doline na novo lokacijo ob Poti kamna in kamnarstva v Vrhovljah. Presenetil me je številčni prostovoljni odziv domačinov našega krasnega Krasa.

Prestavljati stare uporabne vzorce krajine na novo lokacijo v vsej istovetnosti, je delo polno potrpljenja in ljubezni do prednikov.

Boris čŒok vodi skupino s posebno pozornostjo do postavitve vsakega kamna.