Na začetku izobraževanj geomantije dajemo povdarek na osnovah kinestetičnega čutenja do narave. Učimo se uporabljati kineziološki test. Za testiranje prostora, hrane, mateialov…Kineziološki test obuja naša podedovana naravna čutila. Prikažem osnovne zakonitosti delovanja radiestezije, ki jo v geomantiji uporabljamo celostno- v integraciji metodologij senzibilnosti na vseh ravneh auričnega polja. 
Prvi zapisi o radiesteziji segajo v leto 2.590 pred našim štetjem, ki govorijo o uporabi bajalice na Kitajskem, kasneje v civilizaciji Keltov, Etruščanov, Egipčanov, Perzijcev in Rimljanov. Radiestezija (lat.> radiare – vibracija, žarčenje… & grš.> aisthanomai – zaznavanje, občutenje ). Francoski opat Mermet je leta 1920 pričel po francoskih bolnišnicah diagnosticirati bolnike s pomočjo nihala.. Prve znanstvene raziskave radistezijskih sposobnosti je izvedel dr. znanosti, geolog in paleontolog Johannes Walther. Tudi mene je v mladih letih izučil radiestezijo znanstvenik. To je bil Franc Faganel iz Šempetra. Radiestezija je tako z učiteljem Francom, po neki zgodaj zapisani usodi, vstopila v moje življenje že v osnovni šoli. 
Radiestezijski instrumenti so  ojačevalniki kinestetične zaznave našega telesa. Kaj je kinestezija v znanstvenih pojmih ? ” Kinestezija pomeni gibanje in zajema prvotno, primarno čutilo, ki zazna telesno pozicijo, težo ali gibanje mišic, vezi in sklepov . Kinestetika izhaja iz besede kinestezija, ki pomeni zaznavanje gibanja in ima izvor v grških besedah kinesis = gibanje in aisthesis = zaznavanje, občutenje, dojemanje. Kinestetika je veda o človeškem gibanju. Je tudi nadgradnja humanega odnosa do sebe in do prostora. Opisuje, analizira, posreduje in raziskuje načine gibanja kot osnovnega predpogoja vsake človeške funkcije. Je oblika zaznavanja, občutenja in sporazumevanja z dotiki, gibi, kretnjami. 
Kinestetika se je razvila iz različnih vplivov, najpomembnejša spoznanja in izzivi prihajajo iz vedenjske kibernetike, iz humanistične psihologije in iz oblik modernega plesa. Kinestetični čut je osnovno čutilo in predstavlja gibanje, ki je v vsaki celici našega telesa. Je zelo pomemben in tako prvobiten čut, da nanj pozabljamo oz. se ga ne zavedamo. Kinestetični čut je osnova za delovanje vseh drugih čutnih sistemov. Brez njega ni mogoče ohraniti življenjsko pomembnih funkcij, kajti življenje je gibanje 
Naloge kinestetičnega čuta so: globinska senzibilnost, ravnotežje, orientacija, zaznava samega sebe. Značilnost kinestetičnih interakcij- zaznav z okoljem je menjava informacij preko senzoričnih sistemov oz. čutil. Je osnova geomantijske jasnočutnosti. 
čŒutila so senzorični sistemi, s katerimi sprejemamo informacije iz zunanjega okolja in o sebi. S pomočjo čutil stopimo v stik z okoljem in z njim izmenjujemo informacije. Da lahko izmenjamo potrebne informacije z okoljem, uporabljamo vid, sluh, obrazno mimiko, otip, vonj in kinestetični čut (zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju). Vemo da je mogoče z ustreznim učenjem ( kot npr. izobraževanja geomantije ) vseh petero čutov razviti prek običajnih meja. 
Kinestetični čut nam pove, kaj se dogaja znotraj nas samih, z ostalimi petimi čutili (vid, sluh, vonj, otip, okus) pa zaznamo, kaj se dogaja zunaj našega telesa, v okolju ”  Na tečajih geomantije se najprej učimo razvijati dovzetnost do zdravih energij v naravi. Šele kasneje pride na vrsto usposabljanje za diagnostiko onesnaženja v prostoru. 
Telo je perfekten sistem. Kozmos v malem. Uporabljati svoje telo kot instrument – je metafizična osnova geomantijskih pratehnik. S telesom komuniciramo in se z okoljem sporazumevamo v univerzalnem prajeziku. Okolico percepiramo hkrati z občutenjem telesa.