30.05.: Geomantijska krajinska blagovna znamka KRRES

Na prvem delovnem srečanju za oblikovanje blagovne znamke projekta ” geomantija KRRES ” smo si ogledali primere dobrih praks iz tujine in doma. Seznanili smo se s pomenom oblikovanja krovne strategije izdelave blagovne znamke, ki izhaja iz že prepoznavnega lokalnega delovanja skupine ekoloških kmetov KRRES – iz Šentjurskega trikotnika hribov Kalobje- Rifnik- Resevna. Njihova ekološko pridelana prehrana ima drugačen zapis informacij, saj prihaja iz žive zemlje. Pravijo, da kot taka lahko predstavlja zdravilo. S svojim etnološko kulturnim delovanjem obujajo svojo bogato 6000let staro zgodovino. Ne prikimavajo všečkarskemu oportunizmu zlizanih modnih trednov. Po lastni iniciativi samosvoje trmasto negujejo svojo smer, kjer se sklicujejo na ljubeči odnos do narave in sočloveka. Maniro dolgočasne mentalnosti rutine družbenih predsodkov preobračajo v predrugačenje, v izpolnitvi potreb po globljem razvoju. V izpopolnjevanju svojih notranjih hrepenenj stremijo k samoaktualizaciji, v dviganju ekološke zavesti do družbe. 
Skupino KRRES krasi njihova ekokulturna zglednost, ki kaže bonton obnašanja do Zemlje. KRRES je lahko kompas za dezorientiranega človeka moderne družbe. Iz začetnih zanesenjakov so zanesljivo dozoreli v samoorganizirano ekološko skupino, ki okolju zmore dajati znanja potrebna za samopreskrbo ,preživetje in kulturo bivanja. V spremenjeni svetovni konjunkturi so to pomembne točke luči kot krajevni fenotipi, ki dajejo možnosti za rehabilitiranje širše socialne ohromljenosti. So stimulacija za ponovno prebujanje ročnih spretnosti v delu na zemlji in elaboracija starodavnega znanja. Obiskovalca obogatijo praktično, estetsko umetniško in kognitivno z znanji. Antropozofija je prepoznavna smer njihove intelektualne in duhovne razgledanosti. > Kot pravijo o kmetijstvu: Kmetijstvo je kot poseg v naravo nastal za časa Zaratustre. ime izhaja iz pojmov “zoro -astro “, ki pomeni sijočo zvezdo, torej zvezdno zavest, ki izžareva in se prenaša na Zemljo. Zaratustra je živel v predkrščanski dobi, dojel je globoke zakonitosti vesolja in postavil temelje tistemu, kar danes imenujemo kmetijstvo. Biodinamik KRRESa Aci venomer povdarja da je osnova, da lahko delamo z rastlinami – spoznati v rastlini tisto, kar je v njej kozmično in tisto, kar je zemeljsko. Pri tem pojasnjujejo, da se je še do predkratkim kmet pokrižal, preden je stopil na njivo in jo začel obdelovati. med letom je opravljal nešteto obredov, ker se je še vedno čutilo, da je obdelovanje zemlje nekaj svetega. To vedenje je prehajajo tisočletja iz roda v rod. Biodinamično kmetijstvo so človekova prizadevanja da začne ponovno obdelovati zemljo z bogatim vedenjem v svojem domu, na svojem vrtu. 
KRRESovci so radi doma. Tudi če gredo na konec sveta, prihajajo domov dobesedno da je doma najlepše. Ko v delu spoznavam na zemljevidu njihove kraje, mi jih predstavljajo domoljubno. Razvijajo neke vrste novo domoznanstvo in izkustvene filozofije kmetovanja. So pričevalci pristnega ljuskega sporočila in gradniki žlahtnega omikanega odnosa do krajine znotraj lokalne skupnosti. Njihova marljivost, zmernost, vzdržnost in samoomejevalnost v skrbnem delu na zemlji je zgled potrošniški nebrzdani potratni razvajenosti, ki nam zapravlja podarjeno blaginjo. S svojim načinom kmetovanja izražajo hvaležnost za to, kar smo od narave dobili, na način da pripomorejo k zdravljenju Zemlje. Svoja vedenja povezujejo z geomantijo, katera so iz izročila prednikov navzoča v živi dediščini ljudi. 
Prvi interaktivni razgovori so že razgrnili delovne smernice pri obravnavi ocene stanja na podeželju Rifnika, Resevne & Kalobja in iskanja trajnostnih rešitev za identiteto blagovne znamke. Blagovna znamka je kot koda narave. Prazapis, s katerim se program dejavnosti identificira v odnosu do prostora dediščine in sodobni zapis, ki predstavlja razvojno informacijo. 
“Blagovna znamka je pravica in bravura kreativne lastnine, s katero se zavaruje kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati in ki v gospodarskem prometu omogočajo razlikovanje blaga oziroma storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja ter imajo bistven vpliv na konkurenčnost. “Blagovna znamka je ime, izraz, simbol, oblika ali kombinacija naštetih lastnosti, namenjena prepoznavanju izdelka in razlikovanju od konkurenčnih izdelkov.”Najpomembnejši pogoji, da izdelek pridobi blagovno znamko, so: trajna visoka raven kakovosti (povezana z okoljevarstvenimi ukrepi) 
,vstop na trg pred konkurenti. Blagovna znamka prinaša proizvajalcu oziroma trgovcu določene prednosti: zagotavlja pravno zaščito,privablja zvesto skupino porabnikov,pomaga segmentirati trg in pozicionirati izdelke na ciljne trge, omogoča zgraditi pristno pozitivno podobo (image) podjetja, ki ni odraz lizunskega ugajaštva trgu, temveč resnična identiteta z lastno zgodbo. 
Ključni predpogoj za uresničitev naše blagovne znamke so aktivni domačini. “To kar že ptički čivkajo “- ko se pravi : AKTIVNO PODEŽELJE. Po prvem delovnem srečanju se je že odprla kreativna komunikacija med soustvarjalci, ki v zavesti skupine sprošča “endorfine “osrečujočega veselja snovanja v skupnosti. “Aurično polje skupine se je dodobra spremenilo. Določene obstoječe ( navade, vedenjski vzorci obnašanja ) medebojne zadržane energije so se presenetljivo pretočno odprle v horizontalno izmenjavo aurično barvnih energij. Kot da se zliva več barvnih krogel v mavrično sliko. S tem se že ustvarjajo primerni pogoji, da se ustvarjalno delo lahko odvija spontano in prosto, v odpiranju obzorja napram duhovni dovzetnosti do dosežka. 
To je že zametek preobrazbe projektne atmosfere, ki se loteva preobrata iz nivoja normale v stanje snovanja ustvarjalnih posebnosti, v stremljenju biti mestoma prevoden tudi za presežke. Prav tako so se odprle delovne komunikacije med projektnim potencialom in pomanjkljivostmi, ki jih velja transformirati v trajnostne rešitve.

25.05.: Kooperative, biodinamika in socialno podjetništvo

Današnja strokovna ekskurzija je bila poučna. Ogledali smo si kooperative, delujoče na področju ekološke pridelave, turizma, ekologije, raziskav, socialnega varstva oz. dela z ranljivimi skupinami v sosednji Furlaniji – Julijski krajini. Eksurkzijo je organiziralo središče Rotunda iz Kopra v sodelovanju z zavodom EkoHumanitatis. 
Najprej smo obiskali kooperativo Rogos, ki upravlja s sprejemnim centrom Gradina in info točko naravnega deželnega rezervata Doberdobsko in Prelosno jezero. Kooperativa deluje na področju varovanja okolja, ekoturizma, okoljske vzgoje in trženja tipičnih kmetijskih izdelkov Krasa. 
Potem smo obiskali ekocenter, ekovas in kooprativo La nouva Terra (Beano di Codroipo), ki upravlja s kmetijo, na kateri po metodah ekološke in biodinamične & agrohomeopatske pridelave na 12 ha pridelujejo zelenjavo, sadje in zelišča. V okviru ekocentra deluje tudi kooperativa za naravno gradnjo “Casa e Salute” in razvojno- raziskovalni inštitut Eureka. 
V tretjem delu smo obiskali še socialno kooperativo Il Ponte, ki deluje na področju oseb z motnjami v duševnem zdravju. V dnevnem centru potekajo kreativne delavnice, delavnice samostojnega bivanja, obdelovanja vrta in dela z domačimi živalmi. 
Predstavniki nove smeri družbenega eko gibanja izžarevajo prepričljivost v poštenem, marljivem prizadevanju za javno dobro. Dela se lotevajo zagnano strastno, z zastavljeno dolgoročno vizijo. Ko pripovedujejo o svojem delu, deluje kot da pojejo pesem. Poučna ekologija in etična poetika. Energija tovrstnih lokacij- kjer se zavestno izvaja humani eko program, ima bistveno razliko s tipičnimi obupnimi prostori masovnih rutiniranih puščobnih dejavnosti nečimrnega neoliberalizma. Predvsem ne srka vase motenj krize. 
Zgledna energija atipičnih ambientov za povprečje. To niso ambienti duhovnega onesnaženja. Ampak ambienti nove dobe, ki so s svojo blagodejno gracioznostjo gravitacije k zemlji v posmeh neprijetnim neozemljenim prostorom potrošniške plikosti. Standard npr. biodinamične kmetije zagotavlja, da prostor iz svoje dozorelosti oddaja zdrave sile v širše okolje. Vse to so naloge biodinamičnega kmetovanja, ki goji zavesten odnos do občutljivega eteričnega sveta zemljišča. 
“Kakšen je obraz mojega delovnega prostora ? ali je zdrav ?- so se radovedno vprašali nekateri sopotniki iz naše skupine, ko sem jim na avtobusu predstavljal svoje delo geomantije. Imenujem ga tudi “eterična geografija”, katera postaja nov temelj za sodobno ekološko rekonstrukcijo kmetijskih in mestnih površin. Odnos do sebe v zrcalu prostora bivanja & dela- je eno od ključnih usmeritev pri snovanju razvoja za 21. stoletje. 
Po poti z avtobusom smo se seznanili s socialnim podjetništvom. To je oblika podjetništva, ki si prizadeva za ustvarjanje javnega dobrega. Predstavllja torej podjetništvo, ki temelji na drugačnih temeljih od klasičnega podjetništva, pri katerem igrata prihodek in dobiček glavno vlogo : njegovo bistvo je hkratno delovanje v dobro družbe z odkrivanjem in prepoznavanjem družbenih problemov in uporabo podjetniških načel, da bi dosegle pozitivne družbene spremembe. krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje in prostovoljno delo. cilj socilanega podjetništva je aktivacija lokalnih virov in potencialov z namenom trajnostnega razvoja, skrb in zaposlovanje ranljivih skupin, pri katerih želijo preprečiti socialno izključenost ali trajno brezposelnost. poleg družbene koristi socialna podjetja zasledujejo tudi okoljsko in ekonomsko trajnost. izpostaviti je treba še en pomemben vidik – socialna podjetja temeljijo na inovativnosti, zlasti na družbenih inovacijah, saj uvajajo nove pristope k zadovoljevanju potreb lokalne skupnosti. inovativnost se izkazuje tako v smislu storitev oz. izdelokov kot tudi upravljanja in odnosov znotraj podjetja, kar je danes zelo pomembno. socialna podjetja so torej organizacije, ki iščejo poslovne rešitve za družbene probleme, ki jih zaznajom v svoji okolici. Na družbeni problem se odzovejo z inovativno rešitvijo, ki vodi v razvoj socialnega podjetja. 
Dane Podmenik, strokovni vodja zavoda EkoHumanitatis o socialnem podjetništvu pravi : ” Socialno podjetništvo na podeželju temelji na aktivaciji in rabi lokalnih virov in potencialov posameznega območja. Tukaj imajo pomembno vlogo tako tradicionalne dejavnosti in znanja ( npr. kmetijstvo, obrt, kulinarika ) kot tudi mmodernejše storitve oz. funkcije podeželja – npr. turizem, ravnanje z odpadki, varstvo otrok.. Da je socialno podjetništvo priložnost za podeželska območja dokazujejo številni primeri iz tujine in vedno bolj tudi iz Slovenije. Iz vidika doprinosa socialnega podjetništva k reševanju ključnih problemov in trajnostnemiu razvoju Slovenske Istre velja izposatviti naslednje. Socialno podjetništvo prinaša nova ( vzdržna in inovativna ) delovna mesta neposredno na podeželju, kar zaledje nujno potrebuje. Le tako bo zmanjšalo odvisnost od mestnih središč in stopilo po poti revitalizacije. Eden ključnih nosilcev revitalizacije so aktivni in izobraženi mladi, ki svoje priložnosti in izzive vidijo na ( večfunkcijskem ) podeželju. In prav socialno podjetništvo je ena od panog, ki močno privlačijo mlade. tega bi se , poleg države, morali čimprej zavedati tudi lokalni deležniki- v prvi vrsti lokalne skupnosti oz. občine. potencialnih ukrepov v smeri razvoja delovnih mest in privabljanja aktivnih mladih na podeželje, ki jih je možno izvajati neodvisno od oblasti, je veliko. potrebni so le dobra volja. sodelovanje in dolgoročno pogled. “ 
V Sloveniji je v širši javnosti socialno podjetništvo pogosto obravnavano le kot zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami na neinovativnih in proizvodnih delovnih mestih, financiranih s strani države. vendar pa je socialno podjetništvo ( tudi glede na slovensko zakonodajo ) veliko širši pojem – tako je lahko socialno podjetje tudi ekološka kmetija, trgovina, ki prodaja ekološka živila, izdelke, obrti ali turistična agencija, ki deluje po načelih socialnega turizma. 
V današnjih razmerah, ki imajo tendenco k frapantni obsesivnosti patologije, ko posameznika / podjetje kompulzija krize pritiska v preokupirano raztrgano delovanje ven iz sebe, se zato velja ustaviti in si reči ” stop “. In odpreti duha v prilagajanju novim priložnostim izzivom novega časa, da se kreativno odkrije učinkovit odgovor na resna ekonomska, esencialna in socialna vprašanja. Vizija je venomer dodelana, ko se artikulira vertikalno in horizontalno. Uravnoteženo kot križ v krogu. Srednina je srce.