Mediji so tarča številnih dogodkov in njihovih energij. Ko opravljajo svoje poslanstvo z etičnim pristopom, delijo med ljudi resnico. In informirajo s podajanjem verodostojnih podatkov. čŒe pa ne objavljajo iz čistega namena, npr. iz namena trendovske spektakularnosti in senzacionalnosti, postanejo katalizator senčne plati družbe. Posledično se družbena podzavest skozi medije zliva v obsežnih nizkotnih energijah, katere nasprotujejo spoštovanju, dostojanstvu, humanosti in razvoju.

Ker je aktualni čas globalne krize zaznamovan v izrazitem čiščenju kolektivne podzavesti, so lahko mediji prežeti z izrazito moteno informacijo, ki ni dovolj prečiščena da bi odražala višjo voljo in resnično identiteto obravnavanega dogodka in ljudi.

Novinarji podvrženi mainstream motnjam potrebujejo jasno svetilko ob vrtanju v temo psihologije množice. Svetiti z zavedanjem in zaznavanjem. Da bi pri njihovih akcijah iskanja medijskih atrakcij, dosegli motivacijo za delovati nepristransko. In z omogočanjem dostopa do dejanskih podatkov in dajanju kritičnih mnenj ter stališč dosegli de facto dejstvo zgodbe. Torej da se informacija ne deformira z razvrednotenjem resnice. Toda s cenenim ugajanjem čim širšim družbenim slojem se posledično podvržejo sumljivo kakovostni interpretaciji. V zbeganosti take vrste lahko zbežijo v fikcije ven iz konteksta. 

Vkolikor novinar ne premore dovolj duhovne prisebnosti in zavedanja, vidi pred sabo prevladujočo masko dogodka. Ne pa njegovo bistvo. Informacija se sprojecira v zrcalu zmede, heterotopije, diskriminiranja, dvoličnosti in demagogije. Fantazira. Dela fantaste. Izkrivljeno se osredotoča na to kaj dogodek ni. Oziroma na maskiranje.

Neetično, neutemejeno, nestrpno in neupravičeno novinarsko lomastenje po kolektivnem informacijskem polju povzroča strahovito škodo s popačenjem resnice. Pojačuje maske. Legitimizira laži. Zaostruje dialoško sporazumevanje. Zavajajoče izključuje celoto. Suspendira projekte in ljudi. Povzroča medijske škandale, medijske vdore in medijske umore. Posameznika lahko dobesedno ubije na ravni identitete, poklicnega ugleda in samopodobe.

Kadar se oškodovana oseba iz pogroma ponovno pobere in prerodi kot feniks, postane duhovni junak. Take vrste usoda je skoraj neizbežna za mnoge inovatorje, ustvarjalce in razvojnike, ki hodijo po robu družbe. Kdor dobi nalogo se upreti populistično zlaganemu novinarskemu ponižanju, postane glasnik kontra-revolucije. Ta je zapisana na planetarni ravni v nalogi menjave civilizacij.

Take ljudi se prepozna po odkriti renicoljubni trmasti drži. Ne ukloni pred žalitvami, hipokrizijo in ustrahovanjem. Pripravljen je celotno svoje življenje predati zadevanemu poslanstvu. Do medijev z ozadjem interesov izdela varovalke samostojno strateško navznoter. Na nizke udarce senčnih morakvarjev trenira zaščito.

Mediji se učijo pomembne lekcije odstranjevanja mask. Ni pravilno da dogodkom utrjujejo maske. Velja da jih odpravljajo proč iz iluzorne kolektivne sfere – kateri se reče tudi kolektivni ego. To je skupek vseh zmotnih prepričanj nas samih. Vibrirajo v etru kot zapisi informacij in kot žive entitete, ki nezrele posameznike, tudi novinarje, vodijo k dejanjem, ki prikazujejo popačeno sliko resničnosti. Novinarji ki niso strelovodi kolektivnih motenj, so v svetu 5-10%.