Poglobljeni turizem geomantije je naslednik starodavnega romanja na svete kraje.

V eni od rifniških votlin, nedaleč od Ferleževega mlina, geomantijski vodiči javnosti predstavljajo kamnite skulpture z znamenji – piktogrami. Z ženo Karin sva mentorirala njihovo usposabljanje in delo izklesanja, v okviru projektnega izobraževanja geomantija krres.

Udeleženci so klesali predano, kot da želijo postati profesionalni geomanti. S postavitvijo smo pričeli z markiranjem zelene turistične infrastukture Rifnika. Bazira na platformi geomantijske analize.

Postavitev menhirjev z izdelanimi znamenji sakralne geometrije je posvečena označevanju identitete lokacije in oživljanju vitalnosti naravnih virov – zdravilnih vrelcev Rifnika. Lokacija je yin regeneracijska točka ekosfere širšega okolja. Deluje v izmenjavi z yangom – vrhom Rifnika.

V slovenskem izročilu duhovne dediščine so tovrstni likovni simboli poznani kot rozete. Navzočnost elementa kamna je utemeljena v obujanju naravne in kulturne dediščine izdelave mlinskih kamnov, ki so jih na tem območju pridobivali pol tisočletja in bili za kamne za mletje rži eno pomembnejših nahajališč za Avstro-Ogrsko, česar se v Šentjurju skorajda ne zavedamo.

Izobraženi geomanti na Rifniku so dediči prednikov kamnosekov, ki so v tem prostoru delali. V genskem zapisu so dediči starih kultur prednikov, ki so v tem prostoru odkrivala in vzdrževala svetišča. Zato pravimo da ni slučaj kdo je naslednik te odgovorne funkcije, katero so v preteklosti opravljali svečeniki. Biti poslan na Rifnik za to vlogo pomeni imeti poslanstvo. 
Svečeniki so v preteklosti bili jasnovidni. V profesionalni geomantiji je take vrste čutenje nekaj normalnega. In k temu naj bi stremeli tudi bodoči geomantijski vodiči. 

Votlina pod Rifnikom je oživljen skriti potencial krajine. Do njene čarobnosti prideš skozi izkušnjo, postopoma sekvenčno in ne direkt. Votlina je zdravilen prostor. Zdravi na duševni in energijski ravni. Skozi celostno doživetje povezanosti s prostorom se obiskovalec regenerira. To se zgodi takrat ko se duhovne in vitalne ravni v človeku & prostoru združijo 

Program geomantijskega vodenja, kot inovativni turistični program lokalne skupine geomantijskih vodičev- ponovno neguje partnerstvo z naravo v spodbujanju srčnega-sočutnega krogotoka dajanja in sprejemanja med človekom in Zemljo. Dediščinske vrednote sakralne geografije in znanja starih kultur o naravnih svetiščih nadgrajuje z sodobnimi kreativnimi pristopi za doseganje izkušnje celosti in zdravja – v vzpostavljanju ravnovesja za zdravje duha in telesa, odpravljanju stresa in duhovnem samospoznanju skozi naravo. 

Votlina Rifnika je vzorčen primer uporabe geomantije.

Prilagamo opise in prikaze znamenj, od udeležencev izobraževanja geomantija krres :

Albin Apotekar:

Gibanje in ravnotežje hkrati kot  temeljna  principa  harmonije  sistemov lahko veljata  tudi za Rifnik kot zgodbo ali kot sistem v katerem bo človek odigral ključno kreativno vlogo.
V tej zgodbi se prepletata preteklost in sedanjost v smeri prihodnosti. Središčni dejavnik tudi tega umetnega sistema je poleg materiala, energije in informacij – čŒLOVEK, kot tisti, ki je edini sposoben zaznavanja in uravnavanja le-tega.  In zgolj od njegove sposobnosti razumevanja, povezovanja kot tudi ciljnega delovanja je odvisno ali bo Rifnik kot sistem in kot zgodba našel svoje »ravnotežje« točno v tem času in prostoru. Gibanje kot gonilna sila je pogoj za premik, njegovo nasprotje – mirovanje je zato le navidezno  stanje, saj se vse v in okrog nas neprestano giblje.  Ravnotežje lahko razumemo le kot vmesno fazo med dvema ali več premiki v smeri napredovanja ali nazadovanja (entropije) kot neke vrste pra  silo, ali predpogoj življenja samega. Postavljanje ravnotežja, (uravnavnja, balansiranja…)  je aktivna  in kreativna komponenta delovanja kot tudi hrepenenja človekove biti.
Deluje samo-motivirajoče in vloženo energijo vrača v obliki zadovoljstva tako posameznika kot skupnosti.
Stanje in situacijo v povezavi z zgodbo Rifnika danes pa vidim v luči postavljanja ravnotežja na nek nov način v katerem bo aktivna vloga človekovega znanja in volje nadgradila dosedanje izkušnje v preseganju samega sebe in svojih omejitev
   

Mirko čŒander:

Življenje davnega Rifnika – skrivnost mogočne gore, kaj nekaj tako vabljivega je v njej a brez popolnega odgovora nenehno draži popotnikovo domišljijo kadarkoli se odpravi tja gor kamor ga vleče. In vendarle si vsakdo prisluži drobec iščoče resnice, kajti gora je odprta tiha knjiga zgodovine, ki že ima svoje večno mesto v kozmosu. Ta majhen dar se v človeku sproža kot dobro počutje in mir v duši, gori pa se oddolži tako, da jo vedno raje obiskuje. In enkrat bo spoznal vse njeno bistvo in notranjo lepoto, a le takrat, ko jo bo začutil z vso svojo polnostjo in osebno zrelostjo v želji, da se ponovno pripne na svojo izgubljeno nitko kozmosa.

Pričujoči kozmogram ponazarja življenje davnih prednikov na Rifniku. Imeli so tako rekoč idealne pogoje. Rodovitna zemlja in varna lokaciaj z obilo vode je ljudi z družinami zvabila v sobivanje, ustvarjanje in duhovno raziskovanje svojega poslanstva. Vsakdanji čudovit pogled v vsemirje je tudi njim zastavljal vprašanje, kdo so , zakaj so in kam so namenjeni! Kaj je njihova naloga? Se vam ne zdi, da se tudi danes utegnemo spraševati kaj podobnega! Ali je naloga kaj bližje uresničitvi kot v njihovem času?  Pred nami je še dolga pot. Da jo bomo lažje prehodili in razumeli, pa se le z radostjo, pogumom in upanjem podajmo na goro učenosti, ki nas ne bo razočarala in pustila ravnodušne.

V kozmogramu lahko prepoznate pravi živ-žav vasice polne življenja, ognja,svetlobe, sonca,vode in letine, ki bo bogato obrodila. Zgodba je tako prodorna, da se kozmične sile niso nikoli izneverile skupnemu plesu z naravo Rifnika in njegovimi ljudmi. Bil je to občutek enosti.

Danes ga nekateri pogrešamo, zato pogumno listamo po rifniški knjigi v želji, da si približamo njeno modrost, ki nam je v prehitri sodobnosti današnjega časa primanjkuje. Pozabljamo na človeka. Zato ga vračamo k naravi.

Maja Debelak:

Rifnik je opazna vzpetina nad mestnim tkivom Šentjurja. Ima zgodovinsko vrednost, ki datira daleč v konec 4. tisočletja pr. Kr., zaradi česar  ima vrh Rifnika danes status arheološkega parka. Njegova fizična navzočnost blizu mesta je neustavljiva želja domačih rekreativcev in obiskovalcev.

Rifnik ima z distance 6 km proti severu podobo pogozdenega hriba, ki se na samem vrhu odpira nebu. Ta nepogozdenost vrha spominja na enkraten ugriz enormnega glodalca. V takšnem profilu je Rifnik prisoten v mojih očeh že odkar se zavedam lastnega obstoja. Takšnega ga vidimo z naše domačije. Gre za nezgrešljivo formo, ki poraja vprašanja. Na tej točki se prične moj kozmogram; na vrhu Rifnika, ki oddaja neznane ugodne vibracije in se v spirali iz središča kozmograma odpirajo proti mestu, proti vsem nam, ki nas Rifnik spremlja iz dneva v dan. Spiralo obdaja  šest-kraka zvezda, ki kot fortifikacija varuje njegovo sveto vitalnost. Ta med kraki pronica in se zbira v večje in manjše kapljice, ki v plesočem sosledju napajajo rifniško okolico. Med kapljicami se ustvarjajo mlade spirale, ki predstavljajo bodoče rodove vitalnosti in blagostanja.

Zaradi zvezdnega varstva je izvirska moč Rifnika neomejena.

Tanja Hanžič:

Osem rifniških vilinskih figur, ki so v hologramu upodobljene z mehkimi linijami in se stekajo od podzemlja do neba, predstavlja pridih nežnosti in miline. Princip ženske energije naj bo Rifniku v podporo pri nadaljnjem razvijanju tistih dejavnosti, ki bodo dihale v sozvočju z naravo …

Bogdan Rahten:

Piktogram prikazuje odnos med notranjim in zunanjim, saj Rifnik v sebi nosi ogromno zgodb. Nekatere bodo za vedno ostale neodkrite, nekatere pa so se oz. se nam bodo razodele, če bomo to želeli.
Na sredini je umeščen petkotnik, ki označuje večplastnost našega delovanja. Predstavlja tudi petkotno zasnovo rifniškega srednjeveškga stolpa. V njem se skriva tudi peterokraka zvezda, ki predstavlja mikrokozmos in pet naravnih elementov: ogenj, vodo, zemljo, zrak in eter oz. tolikšno število človekovih čutil ali udov.
Tako listi kot spirale so odraz bližnje okolice postavitve, saj je bližnje območje polno praproti – jelenovega jezika, ki z zeleno barvo najbolj razveseljuje v jesenskozimskem obdobju. Njegova tinktura pomaga pri težavah z vranico in blaži bolezni jeter

Ivi Romih:

Kozmogram,ki sem ga izdelal prikazuje točke KRRES-a, torej Kalobje, Rifnik in Resevno, ki so medsebojno povezane s potokom Kozarica po sredini. Potok Kozarica sestavlja veliko malih izvirov, ki pritekajo iz okoliških hribov in tvorijo živo povezavo.

Spirale prikazujejo vrelce – izvire dobrih energij, prijaznih naravi, ki naj bi povezovale prebivalce KRRES-a in ustvarile vsaj potok, če že ne reko.

Domen Sapač:

  Na Rifniku je nekoč vladala harmonija med bitji. Ta harmonija je bila prekinjena. Na hologramu so bitja ponovno povezana in ponovno plešejo.

Rok Vodeb:

Moj kozmogram z imenom Velika ptica (refleksija na lik iz mojega romana), torej nagovarja, da izrisuje ptico; arhetipsko in simbolno posrednico med zemljo in nebom, kar se kaže tudi v samem Rifniku kot hribu, v katerega nedrjih Votline kačje doline, je kamen umeščen v sozvočju s konstelacijo ostalih kamnov, tako po osnovnem simetričnem liku (glava s kljunom, vibasti rameni, krili, repno krilo in vibasti nogi), kot tudi po levem in desnem profilu vsaksebi navidezne sredinske simetralne vertikale; v tem primeru je na vsaki strani izrisan kljun, tako zaprt, kot hkrati odprt (prej krili in repno krilo). Prejšnji vibasti rameni sta sedaj očesi vsake ptice, nakazuje pa se že obod ali obok votline (nastale skozi dolga stoletja klesanja mlinskih kamnov), kot lokacije postavitve kačje konstelacije. V primeru ptice je votlina tudi čelo, teme, lobanja. Lik ptice še dodatno poudari tridimenzionalnost izklesanine, dosežena z ostrimi razmejitvami dolinskih dnov in rastersko obdelavo klančin, kot kontrast osnovnim vršnim linijam lika, ravnim, usločenim in vibastim.

Seveda simbolika kozmograma ne more brez KRRES-a, ki ga ne ponazarjajo le v ogljišča trikotnika umeščeni vrhovi Kalobja, Rifnika in Resevne, pač pa tudi dejanski trikotni kres, ki je v primeru ptice njen trup z repom, ter kljunasto glavo kot plamenom. V prsih ptice in hkrati točno v geometričnem središču krožnice kozmograma, se nahaja še enakostranični trikotnik, kot zgornji del lika kresa, ki hkrati opozarja na skorajšnjo geografsko popolno preslikavo vrhov teh treh hribov v skorajda popoln enakostranični trikotnik tudi na samem terenu; kar se že spogleduje sakralno geometrijo in arheo astronomijo. Ta trikotnik pa je hkrati že ožji del dveh medsebojno izpeljujočih se petkotnikov (pentagonov); Zgornji ponazarja tridimenzionalni pogled na tri vidne ploskve od petih strešin petkotnega stolpa na rifniškem gradu, navzdolžno nadaljevanje v trapez znotraj razširjenega pentagona, pa ponazarja tlorisa tako obeh krajnih petkotnih stolpov (eden že izginuli), kot tudi kvazi trapezasti tloris sredinskega, ne popolnoma pravokotnega stolpa.

Seveda je v kozmogramu prisoten tudi vidik JIN-a (obokana votlina z navzdol ožajočim težiščem v navzven rastoči nožni vibi, ki ponazarjata tudi z vodo bogato notranjost Rifnika), ter JANG (samo povzpenjanje kresa in hkrati ptice k višku).
Dve simetrični ležeči s-asti vibi, umeščeni v zgornji tretjini celotnega lika, ki sta izpeljani iz ramen oz. očes ptice, pa ponazarjata tako zračno valovanje, kot tudi opozarjata na davno prisotnost Keltov na Rifniku in njihovo umetnost.

Aci Urbajs :