Za spodujanje projektnih inovativnih iniciativ, novih zaposlitev, procesov preobrazb človeka in okolja in samozdravljenj, v novem ciklu raziskovovanja proučujem področje FENOMENOV SPREMEMB. Tako na osebni ravni posameznika, kot projekta in družbe. Pričujoči izsledki, ki bi jih rad posebej delil do ljudi z izobraževanji, izhajajo iz izkušenj številnih projektov in svetovanj, katerim lahko že reprezentativno označim skupni imenovalec.

V vlogi razvojnega mentorja, po dolgoletnih izkušnjah dela z ljudmi, nemalokrat opažam odzive človekovih odporov pred novim. Vredni so posebne klasifikacije. So osupljivo kontroverzni. Kot del kolektivnega vedenja, v zafrustriranem odklanjanju vsega kar je neznano. Da bi se zavarovali pred šokom, ki ga povzroča novost. čŒemur antropologi pravijo mizoneizem – globok strah pred novim.

čŒe človek resnično ni pripravljen zavestno sodelovati pri ozaveščanju, so tovrstni odzivi nekaj povsem normalnega. S svojo pojavnostjo naznanjajo na človekova kolebanja do razvoja. Noče na stežaj posredovane informacije. Do projektnih sodelavcev lahko oseba z mizoneizmičnim obnašanjem izpade licemersko.

Mizoneizem je le eno od meril med variantami razvojnih odklonov. V “zmrzovalni skrinji “podzavesti je še veliko preostalih preglavic nižjega nezavednega, ki ovirajo evolucijo. Zeteženo tičijo pri dnu senčnih predelov. Težki so zaradi negativnih čustvenih nabojev. Ob pomenljivih prožilcih dogodkov, mestoma projecirajo morbidne motnje na dotično dogajanje. Otežijo ga z obnemoglostjo.

Te ovire se velja znebiti. Da se pridobi izboljšavo napram razvojnim podvigom.  V zdravi človeški naravi je prisotna želja po napredku.

Naj ponazorim zadeve ob katere zadene mizoneizem. Npr. pri podajanju geomantijske analize ( primerljiva s psihoanalizo ), ko se odpirajo docela vseh ugotovitve, se v takih primerih mizoneizma pripetijo prigode pri analizirancu – s podzavestnim odzivom v postavljanju psihičnih preprek. Kljub temu da so naročniki mentorstva oziroma svetovanja, v nadejanju zadoščenja za širjenje obzorja in da izvejo nekaj novega, se podosebnost v njih upira novostim.  Groteskno oklesti novosti.

Dognal sem, da je v ozadju odporov vrsta vzrokov. En vidik je nedvomno prtljaga kovčkov vzorcev iz otroštva. Potem so še trije, precej značilni za vsakogar. Družina in partnerstvo, okolje ( dom in okolica ) in kolektivno nezavedno.

Odpori so tudi plod številnih odvisnosti. Kot omama zavirajo zavedanje. Odpore pred spremembo zaznavam da delujejo kot narkoza. Navidezno omrtvičijo in uspavajo bolečino. V njej je pa skrita duša. Brez duhovnega prebujanja in ustvarjalne katarze pač ne gre.

V okoljih kjer delam, se večkrat med momentom odpora zgodi, kako prostor v potrebi po pozornosti navrže vame energijski lik. Odraža pretečo negativno podobo družbenih kompleksov lokalne skupnosti. Vzbudijo se sile, katere malodane z vsemi močmi hočejo ohraniti status quo. Psihološko rečeno, so to egocentrične sile različnih vplivnih posameznikov, ki nadzorujejo širše okolje.

V prostoru se odkrije njihovo lociranost in radius. Okolje je vedno ogledalo. Vse kar se dogaja znotraj posameznika, se zrcali zunaj v okolju.

Značilnost takega odpora je navzkrično preprečevanje dotoka novih informacij. Zaviralno z zanikanjem zapira vstop novemu v zavest. Prezre preobrazbo.

Za takimi odpori se skrivajo sprevrženi vzroki zavračanja svoje prave narave in intuicije. Veliko ljudi trpi, ker so na prvo mesto postavili nekoga drugega in ne sebe. Tako se njihova osebnost obda z oklepom pred lastnim intuitivnim izvirom. Imenujemo ga glas duše.

Ubadam se z opazovanjem univerzalnih ovir na poti razvoja in njihovih stopenj spreminjanja. Preglavice človekovih in okoljskih odporov so tipičen dialektičen material, ki je prevzel števile psihologe, sociologe, terapevte, humaniste, razvojnike..v izzivu kako postati ekskluzivni izvedenec za videti vzroke in rešitve na svojem delovnem področju, v vseh vidikih svojega strokovnega delovanja. Geomantijska delovna metodolgija obvezno vključuje duhovni pristop do subliminiranih motenj, ki so plod podzavesti in okoljskih balastov, kateri se neprenehno producirajo od množične lenobe in stagniranosti tisočev ljudi.

Geomantijska analiza podaja stanje podzavesti, zavesti in nadzavesti ( višji smoter življ. naoge ) okolja in človeka. Kadar se vse ravni vključi v sintezo, se podzavestni odpori postopoma preobražajo v osvobajanje resnične želje po spremembi in razvoju.