Ekoci – Eko Civilna iniciativa Slovenije je skupaj S Celjskim sejmom in partnerji organizirala na sejmu Altermed 10.03. Posvet, Izmenjevalnico avtohtonih in tradicionalnih semen in cepičev starih sadnih sort, prikaz dobrih praks in novosti. 

Posvet: »Ali je samooskrba modni trend, tržna priložnost ali nujnost prihodnosti; » ter izmenjevalnica semen in znanja, . Odgovore na zastavljena vprašanja smo podali govorniki posveta iz stroke, nevladnih organizacij, institucij in politike: mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, Skupina Zelenih/ – IgorHorvatič,dr. Barbara čŒeh, IHPS; Robert čŒehovin, podžupan Občine Žalec, Ivana Leskovar, ravnateljica Vrtcev Slovenska Bistrica; Slavko Turšič, Sadjarsko društvo Borovnica; Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec; Robi Lavin, geomant; Sanja Lončar – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave; Marko Klemenčič, predsednik Zadruge Ekoci Coop; Irena Rotar, Eko civilna iniciativa Slovenije Voditeljica: Edita Žugelj. Sodelujoče na Posvetu je nagovoril izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec, mnenje o pomenu zelenega krožnega gospodarstva pa je podal Tadej Slapnik, sekretar v kabinetu Vlade RS. Izmenjavalnico semen in znanja si je ogledal tudi podpredsednik Vlade RS in kmetijski minister mag. Dejan Židan.

Akterji posveta smo oblikovali konkretne Pobude, ki bodo poslane posameznim resornim ministrstvom. Na podlagi povabila Ekoci, sem podal predlog. V sodelovanju z Ireno Rotar in Marjanom Kogelnikom je nastala skupna sledeča pobuda :

Samooskrbo je potrebno ponovno organizirati na način upoštevanjem znanja prednikov, za sonaravno načrtovanje, urejanje prostora, varovanje okolja , iz izročila znanj prednikov ljudske medicine ohranjanja zdravja narave in ljudi –

Geomantijo je potrebno vključiti kot trajnostni razvoj in trajnostno upravljanje, na temelju znanj prednikov ter jo vključiti sistemsko in medsektorsko povezane panoge in deležnike lokalne skupnosti, v urbanizmu, arhitekturi, naravni in kulturni dediščini, zelenem turizmu, kot geomantiji celostni obravnavi človeka narave in okolja.

Geomantijo sem predstavil kot predstavnika samooskrbe znanj prednikov. Z ekosistemskimi storitvami celostne ekologije.

Uvodno izjavo glede relevantnosti samooskrbe je podala mag. Tanja Strniša: »Tržna priložnost za danes in neizbežna nujnost prihodnosti. Samo trajno naravnana samooskrba je lahko temelj varnosti in preživetja vsake družbe.« Dr. Igor Šoltes je poudaril pomembnost samooskrbe glede na mednarodne razmere. Kajti samooskrba ni več le količina lokalno pridelane hrane marveč tudi zavedanje o pomenu kvalitetnega življenja nadgrajenega s souporabo obnovljivih energijskih in naravnih virov. Samooskrba nudi lokalnemu prebivalstvu kompetentnost, delovna mesta ter ohranja znanje in povečuje obseg lokalnih ekonomskih transakcij. Govorci panela o samooskrbi so podali stališča, mnenja ter spodbudili širšo razpravo o tem kakšne ukrepe bi bilo potrebno sprejeti. Prevladala je tudi ugotovitev, da samooskrba ni le stvar kmetijstva ampak celosten koncept razvoja družbe, ki ga je smiselno razširiti po vseh vitalnih ekonomskih sektorjih in aspektih posameznikovega življenja.

Princip od spodaj navzgor pomeni delovati iz prakse navzgor v teorijo zakonodaje. V temu je vzorna organizacija Ekoci.

Vodilo delovanja somišljenikov Ekoci je pozitivni in aktivni pristop posameznika v lokalnemu okolju, ki ga s povezovanjem širi na državno in svetovno raven, s tem da je potrebno ohranjati naravne in kulturne okvire gospodarske in naravne resurse tar razvijati potenciali ljudi.

Udeleženci smo pomagali sooblikovati pobude z namenom, da se pošljejo na preučitev ter aktualizacijo pristojnim ministrstvom, ki sicer že delujejo na določenih področjih, vendar ne iz aspekta celovitega pokritja širšega vidik samooskrbe , ki je pogoj z obstoj vsake družbene skupnosti kar nas uči zgodovina.

Izstavili smo dokument, kot račun, ki ga je treba vzeti resno. Prenos pobud na pristojna ministrstva in inštitucije je dolgotrajen proces, ki bo trajal leta. V tem času bo potrebno pobude še dopolniti in uskladiti z novimi izkušnjami iz terena. Dinamika sprememb se odvija hitro. Skladno s tem tudi novi izzivi in uvidi, pri spoznavanju idej za spreminjati sistem. To so sistemske spremembe, ki imajo tirnico delovanja na terenu.