V projektnem načrtovanju upoštevamo kreativno nalogo projektne skupine, v soglasju z naravnimi danostmi okolja. Obravnavan projektni prostor sistematično analizira predhodna geomantijska študija. Za razliko od tako zasnovanih trajnostnih projektov, se srečujemo s primeri, ki so zaradi zgrešenih pristopov potrebni preobrazbe.

Nemalo imamo primerov naročnikov, ki želijo geomantijsko predelavo populistično potrošniških projektov. Zaradi njihove klavrne izkušnje bolečih posledic, je potreba po SISTEMSKI SPREMEMBI.

Potrošniški projekti načrtovanja rabijo najprej kritiko. Saj povzročajo potrošnjo življenjske energije. Do okolja delujejo simptomatično rizično. Potrošniški projektanti se spravračajo v storitvene podizvajalce kapitala. Zavajajo javnost z enoumnimi reklamami, izhajajoč iz zakulisja ozkih ekonomskih interesov. So negativ zelenim projektom.

Zaznamujoče kažejo moteč sebični simptom, s povdarjanjem profita z izkoriščanjem javnega dobrega & narave, v razuzdanosti birokracije in razvednotenju humanosti. Brišejo in preziranjo avtentične energijske razsežnosti okolja in ljudi. To je lahko pri razvoju določenega prostora pogubno, saj se bistvene vitalne potenciale naravnih in človeških virov nemarno ignorira. V prostor sprojecira porazne umetne posege, ki so naravi okolja tuji in bremenilni. Številni taki projekti upravljajo z veliko ekonomsko močjo nad naravo in ljudmi. Pojavljajo se množične vrste kontrole in nadzora, o katerih naiven domačin ne sluti, kaj prihaja v njegov prostor od zunaj.

Ko razširimo zavedanje na širši prostor, opazimo da se populistično vpadljiv sindrom okuženo razširja na družbeni urbanistični in socialni ravni planiranja. Kaže na pojav širše stihijske problematike okoljske rane. V diktatu potrošniške ideologije se namesto nadgradnje naravnih danosti socialnega kapitala ljudi, prevladujoče bohoti razgradnja in degradacija družbe. Vitalne kvalitete in inteligence narave so posledično patetično potlačene v podzavesti prostora. 

Brez verodostojnega ustvarjalnega usidranja prostorske identitete projekt ne more biti imeniten. Diletantsko potrošniško projektiranje prostor rani na ravni njegove ( samo)zavesti. Arhetip se zamaskira v izumetničen stereotip. V svoji ranjenosti se tako prostor počuti brezoseben, prevaran, mutiran in razvrednoten. Ta rana se onesnaži na človeka, na zavest družbe.

Obravnavan problem je sistemski. Potrebno ga je reševati od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. S spreminjanjem paradigme na globalni in lokalni ravni. In izvajanjem aktivnosti oživljanja lokalne skupnosti. Vsaka priložnost za javno razpravo v tej smeri je dobrodošla. Kot odraz odpiranja novih vzvodov kolektivnih sprememb za dobrobit družbenega okolja, zatorej jih kot zastopnik celostne ekologije javno angažirano pozdravljam. 

Sicer je balon počil. Tisti, ki je umetno napajal pohlepne struje. V temu je preobrazbeni vpliv globalne krize, saj se večina zgrešeno zastavljenih projektov, ki bi ogrozili prostor, sploh ni zmogla realizirati v praksi. Hkrati se pripravlja možnost za nove zrelejše projekte, ki so do sedaj bili zapostavljeni, zaradi pritiska prevladujoče pop materialistične projektantske mode. Nastaja revolt in preizpraševanje. Iz potratnih egocentričnih trendov gredo v smeri zaokroženosti s skupnostjo, iz ekologizacije in etičnosti, v varovanju okolja in samoomejevanju, z uvajanjem razvojnih vrednot, na osnovi dediščine. Približujejo se družbeno in okoljsko odgovornemu projektantskemu pristopu.

Geomantija se spopada z množico zastarelih projektov, ki želijo preobrazbo. Tako na področju turizma, urbanizma, ekonomije in ekologije. Ocenjujem, da je prišel čas, ko lahko počasi odpremo novo poglavje soustvarjalnosti.