Duhovna pot sedanjega časa je spoznavanje sebe v ogledalu okolja. Učimo se iz svetlih in temnih plati organizma okolja, v prostoru bivanja in pokrajini s svojimi duhovnimi počeli, ki določajo identiteto. Z obiski svetih krajev se uglasimo s svojim bistvom, stika z viri življenjske energije in nosilnih kvalitet duše sobivanja. Primer raziskave kraja Šebrelje ( foto): Lokacija čiste povezave z nebom. Geomantično središče energijskih tročanov pokrajine, z nosilnimi točkami na vrhovih hribov. Referenčna točka za raziskovanje virov starodavnih svetišč omrežja Slovenije.

Ko pogledamo v ogledalo stanja civilizacije v aktualnih razmerah, se evidentno kaže opozorilo kako gremo v smeri napovedi starih prerokb. Kršenje naravnih zakonitosti in svetosti življenja nosi v sebi sporočilo: kako se velja spremeniti najprej pri sebi. Kozmični zakoni na Zemlji govorijo svoje. Vedno je čas za spremembo. Danes tudi.

Vprašanje za aktualno dogajanje je nastavljeno vsakomur. Koliko sem prežet s svetom kot ustvarjalec in koliko kot žrtev? V kakšni meri vpliva družbeno dogajanje name realno in v kolikšni meri nerealno? Kaj lahko pričakujem od politikov in kaj pravzaprav projeciram na njih zaradi lastne nemoči biti sam sebi odgovoren? Kako lahko pomagam okolju in prispevam k družbeni odgovornosti da sodelujem z odprtim srcem?

Kakšne izzive si postavljamo v ospredje ? Ali jih umeščamo dovolj konkretno v zavest, oziroma kako so še skriti v podzavesti ? Zakaj ponavljamo zgodovino, tudi če tega nočemo? Kje se skriva odgovor na najbolj banalna vprašanja, ki so pa pravzaprav realnost naše življenjske zgodbe: v ciklih od otroštva do danes. Priznati si velja da je odgovor preprost. Da pridemo do njega, je potrebno odpravit blokade napačnih prepričanj vedenja. Za ta uspeh je potrebna veščina spremembe.

Ko logika odpove se zanesi na preprosto zaznavo stanja z drugimi čutili. Potem se prej ali slej spet logika umesti v svoj kontekst. Sicer lahko logika zavaja, če je ujeta v ozke šablone razmišljanja. Bistveno je priti do spoznanja ki je inteligentno in čim bližje modrosti univerzalne resnice.

Znanje je relativen pojem vkolikor ga ne uporabljamo koristno za okolje in ljudi. Okrog znanja nastaja znanost, številne discipline, doktrine in dejavnosti intelektualnega razvoja. Občudovanja vredno. Toda ko pogledamo stanje civilizacije, zakaj tako stojimo na mestu pri ključnih vprašanjih ekologije planeta? Zato izhodišče obravnavajmo iz spo-znanja izkušnje. Ta nas uči združevat intelekt s srcem. Uporabno znanje bo tisto ki zaobjema modrost z zdravo kmečko pametjo. Tej paradigmi lahko rečemo izkustveno vedenje

Kolektivna podzavest je pokazala kako je dominantna, kadar se težišče usmeri v traume zgodovine. Nastane ponavljanje usodnih zgodovinskih ran. Celjenje tovrstnih ran je dolgotrajno. Zajema generacije preteklosti in sedanjosti. Uči nas odpuščati in ponovno začeti znova, na nov način z upanjem.

Kolektivna podzavest s svojo ranljivostjo odpira naše osebne rane. Priti naproti eden drugemu, videti skupno zgodbo in si pomagati. Kako pomagam sebi ko pomagam drugemu, je vprašanje na skupnem imenovakcu. Kako je v skupni bolečini tudi skupna rešitev?

Soočanje z ogorčenjem do pretresljivih razmer tega časa nas postavlja v popolnoma nov kontekst srečanja z blokado kolektivne dekadence. Temačne vsebine udarjajo silovito s potrebo po zdravljenju. Ta proces je prisoten v okolju in nas samih. Kako opraviti svojo vlogo v tem skupnem organizmu okolja, je klic ki se dnevno oglaša da mu prisluhnemo aktivno.

Tudi to krizo bomo premagali. Prebujanje kolektivne zavesti po medsebojni pomoči ustvarja spremembe. Je značilen učinek od spodaj navzgor. Iz dna temnih sil dviga procese v preobrate. Vsak dan imamo priložnost za molitev in nove aktivnosti solidarnosti in kreiranja, vsak v skladu s svojo kompetenco.

Večplastnost krize nas uči razvijati novo prakso, ki zaobjema najgloblje arhetipe preobrazbe. Vkolikor zavračamo realnost ali zapadamo v paniko, smo strelovod sistemskih zank. Tega nihče noče, toda preizkusi so nastavljeni na naše skrite senčne pojave. Trening pridobivanja volje in nove srčne vloge do okolja se izvaja prav pri preizkusih, v skupnem hologramu tega časa in prostora.

Pereča tematika tega časa je komunikacija v konfliktih. Ko pride do konflikta je značilen izziv kako se ustvarjalno sporazumevat. Nevarnosti so tipične kolektivno in osebno: kako se lahko konflikt spreobrne v rušilno energijo. Da znamo transformirati aktivirane energije, je nujno potrebna vadba srca. Nemogoče je razreševati spore v afektu osebnih projekcij. Zato je napredovanje vedno takrat ko razrešujemo lastne zaplete na svojem pragu.

Ko pademo v umetno popkovino z negativnimi trendi nas ta drži v šahu. To je naš preizkus kako smo odločni in naravnani na poti preobrazbe. Odklop od motenj je nujen če želimo nadaljevati suvereno na svoji poti. Da dosežemo odklop pomaga fokus v pravo smer in sodelovanje v mreži soustvarjanja za dobro okolja. Takrat dobimo podporo po naravni poti

Vkolikor delujemo kot strelovodi kolektivnih vdorov, je potrebno sprejeti dejstvo da je zunaj znotraj. To pomeni da se duhovno onesnaženje dogaja na pragu doma bivanja. Preprosto se preseli oblak teme nad hišo kjer slehernik živi. Tako se množično širi kolektivni strah. Odpravimo ga z odločitvijo: ne biti strelovod straha. Stanje zavesti stanovalcev je matrica kakovosti bivanja.

Današnji čas nas sooča s pomenom temeljev bivanja. Pomembno je vedno bolj opredeliti pri sebi: kakšne prioritete in prednosti so vodilo. Kaj pa je smiselno opustiti kot nepomembno. Temelji bivanja se začnejo v domu in okolju kjer živimo, delamo in soustvarjamo skupnost. Domovanje išče nov stik med Nebom in Zemljo pri vseh ki se odločajo na novo. To so življenjske odločitve, ki se potem vzpostavijo kot iniciacija tudi v prostoru bivanja.

Energijsko zaznavanje hrane, okolja bivanja in informacij nam daje vpogled v dejansko stanje: kaj je vibracijsko zdravo in kje so odstopanja od naravne frekvence. Enako velja tovrstna univerzalna zakonitost za ugotavljanje značilnosti elementov okolja bivanja, na vidni in nevidni ravni. Takšen način diagnostike je v geomantiji temelj prepoznavanja anatomije telesa prostora.

Iskanje odgovorov na vprašanja aktualnih razmer je tematika v ospredju. Smo pred izzivom prevzemanja novih odločitev kako se posvetit osebni in skupni spremembi. Potrebujemo prevrednotenje prioritet in aktiviranje novih resursov preobrazbe. Holistično učenje odpira povsem nov pristop do realnosti in potencialov sprememb.

Reaktivni in proaktivni pristop sta nam na izbiro vsak dan. Lahko se odzivamo v afektu ali efektu kreacije. Najbolje se je definirat zavestno. Sicer zlahka pademo v podzavestno vedenje številni reakcij, ki so jalove v svojem učinku doprinosa preobrazbe. Ko pridobimo kondicijo v svojem ciljnem delovanju, potem stremimo k modelu biti zgled. Kljub provokacijam ki preizkušajo iz kakšnega testa smo.

Sprememba se zgodi ko opazimo nove horizonte priložnosti, se naveličamo neprenehne rutine omejitev in krenemo v neznano. Raziskovanje pokrajine novega je razburljivo in vredno pri opuščanju cone udobja. Ko pridemo na cilj, se pojavi potovanje naprej.

Robi Lavin