Terapija

Terapija pomeni jasno začrtan cilj in izvajanje programa. Pri tem je važno spremljanje procesa, kako poteka naprej in kje kaže morebitne odklone. Do njih se odzivamo odločno in zavzeto, v smeri uravnavanja poteka terapije po poti naprej. Odkloni so značilni afekti ego osebnosti, kot se temu reče. Ta sečni sloj osebnosti išče številne manipulacije in manevre, da sabotira proces. Vkolikor nasedemo tem trikom, pademo v klobčič izgovorov in izgubljanja zavedanja. Prevladuje podzavest, s škodljivimi navadami in vedenji. Zato je treba do tovrstnih odklonov delovat odzivno, sproti in fokusirano na program preobrazbe.

Za regeneracijo ni dovolj odstranit obremenitve in se relaksirat. To je minimum skrbi zase, ki v teh časih izrazitih pritiskov na ekosistem okolja in človeka deluje kot pomanjkljivo ravnanje. Skrite rezerve so v spoznavanju sebe umirjeno, meditativno in terapevtsko. Vzeti si čas zase na tak način je dodana vrednost, ko je združena s potencialom biopolja Zemlje.

Ko si opomoremo od izčrpanosti, potrebujemo spet novo pripravljenost za delovne izzive. To je nujno da dosežemo, sicer se ponavlja utrujenost z nizko učinkovitostjo. Opolnomočenje sebe je najbolje izvajat ciklično, ko se pokaže ugoden čas in priložnost. Oziroma ob krizah, ko je treba ukrepat prednostno.

Kaj je terapija? To je sproščanje in odpravljanje traume, ki se je zavozlala v telesu in duševnosti prostora in človeka. Za učinkovito bioterapijo bivanja in človeka je potrebno prvenstveno ozaveščanje vzrokov. Energijska obravnava pomeni odkrivanje globljih plasti traume, ki so bile zaklenjene v zavesti. Odločilen je preobrat v prizemljitev z Zemljo, da se tako terapija uspešno odvije. Časi ki prihajajo uvajajo samozdravljenje v naravi.

Terapija ima danes splošno premalo pozornosti, ker prevladuje strah pred spremembo, pri vseh ki nasedajo množični omami vsesplošne zmede krize. Ta pojav krize, ki je tako večplasten, dobi s tem temno vlogo povzročanja bega pred realnostjo. Kompleksnost krize je potrebno poglabljat kot nadaljevanje zdravljenja in odpiranja novih potencialov soustvarjanja.

Zdravje je nemogoče vzdrževati, vkolikor je bivalni prostor bolan. Obstajajo pa različni načini kompenzacij ko vlagaš nenormalno veliko truda za ohranjanje dobrega počutja. Bistveno je priti do spoznanja kaj govori dom kot ogledalo temeljev življenja.

Zdravstvene in poslovne težave so v prostorskih fenomenih in bolezenskih simptomatikah energij okolja razpoznavne kot kompleksna blokada. Najbolj pogost pojav v organizmu prostora pa je identičen kot pri ljudeh. To je odtekanje energije. Za zdravljenje velja odkriti razpoložljive vire za pridobit ponovno vitalnost.

Ko se ukvarjamo z zdravljenjem prostora je vedno navzoče tudi zdravljenje časa. Na voljo nam je predočena časovnica, ki ponuja dober izkoristek. Vkolikor časovne okvirje podcenjujemo, se proces terapije zavleče. Kot vedno je vodilo svobodna volja odločanja. Splošne težave pa so nalaganje problematike ena na drugo in oteževanje izzivov. Tempo terapije naj bo pametno zastavljen.

Terapija je danes tako iskana, pri vseh ki hočejo pozdravit svoje zaplete ovir na poti preobrazbe. Večkrat pa se pojem terapije dojema preveč tehnično. Popraviti sebe pomeni se predvsem povezati z naravnimi procesi. Terapija deluje učinkovito ko si dovolimo pristno občutit svojo energijo ozemljenosti. Vadba stika z Zemljo omogoča povezovanje z arhetipi dobrega počutja po naravni poti.

Terapija pomeni postati trezen. V stanju problema prevladuje pijana zavest, v omami in omotičnosti od omejenih prepričanj. Terapija je tako iskana ko se naveličaš pijanega stanja. Takrat hočeš videti resnico o sebi na čisto. Pijanost delimo na kategorije odvisnosti in izgube zavedanja realnosti. Razrešitev s to osebnostno motnjo je vsekakor zmagovita poteza na časovnici svoje življenjske zgodbe.

Terapija je potencial, ki ga nosimo v sebi. Potrebno ga je prebudit, da prične preobrazbo in izvaja celoten spekter učinkovanosti za naše stanje ranljivosti. Ko se odločimo in odpremo notranjemu viru, v stiku z Zemljo, pride do presenečenj kako drugače pričnemo gledati na svoje neznanke. Predvsem se prične preplet med odtujenimi deli sebe v skupno zavedanje kdo sem in kako se dobro počutimo.

Nasedanje na senčni lik družbe, bivalnega in delovnega prostora pomeni zastoj v razvoju. Senčni lik prostora je ena od posebnosti geomantijske raziskave že po tradiciji. V današnjem času je analiza senčnega lika holistična. Inkluzivno s svetlo platjo potenciala, življenjske naloge in axis mundi povezave med Nebom in Zemljo lokacije. Senčni lik tega časa so vse potisnjene, neozaveščene in podtalne vsebine. Cilj je v njemu prepoznati vlogo zrcala in vzročne moči preobrazbe.

Odločitve in odnos do okolja so osnova premikov v preobrazbi. Odločamo se vsak dan. Odločamo se o pomembnih preobratih. Če se ne odločamo in samo določamo da je, puščamo potek dogajanja z zrcalno odločitvijo negacije. Okolje in narave nam kaže ogledalo kako so odločitve suverene, tako da prejemamo povratne odzive občutkov srca.

Učenje iz napak in spodrsljajev je lahko grenko. Da si naredimo duhovno pot kar se da strastno in ustvarjalno ob številnih preprekah, je potreben primeren pristop. Tega se naučimo s prepoznavanjem arhetipov. S tem se določene in predočene omejitve razširijo v matrico oziroma pravzorec. Značilen je po sposobnosti zdravljenja, terapije in generiranja spremembe.

Obisk zdravilnega kraja je geomantično gledano darilo, ki ga velja prejeti s priklonom do Zemlje. Pri tem je ključna veščina samozdravljenja, ki deluje ko sodelujemo z inteligenco obiskanega kraja, na danem vitalnem viru. Na delavnicah geomantije je tak pristop srčika učenja in poglobljenega doživetja.

Zdravljenje duha pomeni odkrivati zakladnico znanja v virih duhovne dediščine in lokacijah svetih krajev Zemlje. Ta zakladnica nad obdari s spoznavanjem sebe kdo smo in kdo nismo. Taki si zdravimo dušo, ko odpuščamo iluzije, sprenevedanja in lažne maske osebnosti.

Ko iščeš rešitev za svoje zdravljenje sledi glasu srca. Ta je neposreden, ne komplicira, odpre občutek o tebi in bližnjih, spaja skupaj bolečino in veselje duše doživljati sebe to kar si. Glas srca se oglasi na različne načine. Med krizo in boleznijo postane bolj glasen. Ima značilnost iskrenosti.

Etični kodeks je merilo ko pomagaš drugim. Sovpada s stopnjo zrelosti situacije, prostora, ljudi, projekta. Kadar ni dano pomagat, je potrebno postavljat meje. Če jih prekršiš, se pomešaš v zunanji problem, ki ni tvoj. Enako velja ko je dano pomagat. Če ne pomagaš, ko ti je postavljena prošnja, potem pomešaš svoj problem navzven. Veščina določanja kdaj da in kdaj ne je temelj reguliranja energije.

Robi Lavin