Na predavanju in razgovoru Dediščina in njen razvoj 08.04. 2016 v knjižnici v Komnu – smo spoznali pomen OKOLJSKEGA VAKUMA. Ta nastane ko so akterji lokalne skupnosti premalo aktivni ozrioma odsotni. Za živost in dobrobit doma skupnosti. V varovanju in razvoju dediščine lastnega okolja kot korenin bivanja. Posledično vakum povzroči vdor zunanjih negativnih globalnih trendov.

Patologija vakuma okolja ima stranske učinke bivanjske, duhovne in socialne praznine. Vleče nase zunanja moteča mašila in negativne vdore. Lokalni akterji smo pravzaprav vsi.Bolezen sodobnega časa je zato za razumeti na ravni ekologije lokalne skupnosti kot osebne ekologije.

Obravnavali smo zatečeno stanje lokalnih skupnosti Krasa in čezmejno, v sodelovanju z društvom Magnet iz Opčin. Srečanje se je odvilo takorekoč na lastnem pragu domovališča našega zavoda Anima Mundi. Vsak si posebej želi uresničiti svoje poslanstvo prav v fokusu domačega okolja.

Strinjali smo se da dediščina ni dovolj razvojno povezana s sodobnimi pozitivnimi trendi. Sektorji niso učinkovito usklajeni med sabo. Memorizirane prostorske točke dediščine so pasivne. Izgublja se spomin na bogastvo staroverskih znanj prednikov. Moderni človek je izgubil skoraj vse sposobnosti zunajčutnega zaznavanja. Oslabljena čutila. Osiromašene vezi z naravo. Umetno izključevanje intucije iz zavesti zaustavlja duhovno rast družbe. Tendence duhovne slepote. Inštitucije so prepogosto sebi namen. V razcepljenosti s terenom in ljudmi.

Pobude so podale rešitev. Najprej v priznanju dejstev. Situacija je v simptomatiki prežetosti z vplivi pasivnega brezupa žrtve. Trčili smo torej v lastno ogledalo. Kot da mnogi v vdaji podpisujejo negativno pogodbo z diktatom od zunaj ki škodi. Pod lastnimi nogami se posledično izgublja matica bivanja.

Nič ne šteje v kritiziranju nekoga od zunaj. Projekcije o krivičnosti zakaj je tako so zmotne. Pravilno je zavzeti vzrok v sebi.

Lokalno jedro velja aktivno prevzeti odgovornost. V vzpostavitvi mreže z organizacijami lokalnih akterjev za varovanje in razvoj dediščine. S posamezniki žive dediščine ki posredujejo izročilo prednikov. Društva, zavodi, zadruge. ekološke kmetije, krajevne skupnosti, razvojne agencije in občine. Kaj je že aktualno aktivno ? Konzorcij za ohranitev kraške suhozidne gradnje deluje v sodelovanju z Borisom čŒokom. Tačas pobude prihajajo iz lokalne biodinamične kmetije iz Volčjega grada Prikamnarjevih. Pravkar se za matični Kras formalno ustanavlja čezmejni GEOPARK. Za območje občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje – Kozina in Miren – Kostanjevica. predstavljal naj bi funkcionalno in geografsko zaokroženo območje na celotni planoti –Matičnem Krasu – med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino, Soško oz. Goriškoravnino in ponorom Reke.

Vrnimo se k vzrokom. Z njimi je treba delati redno duševno disciplinirano. V hologramskem razumevanju mikro in makro. Posameznik – družina – družba – država – regija – širša skupnost. Kolektivno nezavedno lokalno in globalno.

Vzroki so civilizacijski. Egocentrični moderni človek je samodestruktivno spodil iz zavesti duhovni in energijski svet lastnega okolja narave – kateri pravzaprav daje življenje. Svojih bivajskih korenin in dediščine. Posledica je strahoviti vdor degenerativnih sil.

Pojav vakuma v aurični disfunkciji holona okolja je seveda segment med kompleksnimi anomalijami bioloških motenj ekosistema.

Problematika okoljskega vakuma se kaže prav tako v Evropskem prostoru. Mednarodno je soodvisno z lokalnim. Navajam primer. Lanski zgovoren primer pokazatelja situacije za naš projekt GEOMEDTOUR https://interreg-med.eu/forums/topic/geomancy-green-tourism/ :

Na podlagi diagnoze stanja Sredozemlja preko zemljevida lani poleti 2015 -sem zaznal evidenten problem okoljskega vakuma. In posledice vdora negativnih sil. Zapisal sem v prijavo da so ogroženi temelji Evropske kulture. Do katere sem v projektni skupini zahteval zavzeti bistveno večjo stopnjo kolektivne okoljske odgovornosti in obravnave dediščine kot varovala. Kar se je bralo radikalno. Sicer takrat še ni bilo manifestiranih dramatičnih dogodkov z migranti. Tudi sam nisem takrat točno vedel kaj se bo pokazalo na terenu. Slutil in čutil pa sem skozi preglede resno težavo prostora širših razsežnosti. Saj sem na zemljevidu Mediterana odkril udor negativnih sil skozi luknjo Evropskega organizma pri Grčiji preko Balkana navzgor. Delovno me je zaskrbelo tudi kot indikator zatečenega stanja za našo takratno prijavo MED kako velja delovati s povsem drugačnimi rešitvami.

Po pregledu po zemljevidu sem takrat sodelavcem razlagal svoja odkritja. Vzbujal se je vtis nepredstavljivih razsežnosti. Slehernik se lahko odzove z začudenjem, kako se je geomantijsko takrat že predvdljivo kavzalno prepoznalo nastajanje problematike na ravni subtilnih energij okolja.

Zato si prizadevamo za ohranjanje in razvoj dediščine kot korenin rešitve. V povezovanju narave, kulture, turizma, urbanizna in duhovne dediščine v notranjo avtentično ustvarjalno moč ljudi v okolju. Res je rešitev v nas. Vzeti usodo v svoje roke. Kreirati iz sebe. Za zaščito naravne in kulturne dediščine in preobrazbo površnega turizma in urbanizma v sodelovanja z okoljem. S spremembo odnosa do svojega matičnega okolja in lastnih korenin. Zaupanje v življenje.

Vodilo je odkleniti pravzorce življenja prostora in napolniti bio/ energijsko polje organizma okolja. Oživljanje trajnostnih programov

DEDIŠčŒINA JE VAROVALO. V nasprotnem primeru se bodo sporni zunanji trendi stopnjevali. Začeti velja iz čiste nule. S čistimi začetki. Smo pred civilizacijskim razpotjem. Zato velja začeti z obujanjem prastarih temeljev bivanja. In bazičnih bivalnih dediščinskih vrednot smotra življenja. Ponovni začetek.