Varovanje kulturne krajine

V požaru na Krasu je gorel pretežno gozd, pa tudi travišča in polja sivke. Požar se je ob
izjemnem trudu gasilcev stanovanjskim in gospodarskim objektom le približal. Zemljišča, ki so bila že
prizadeta v požarih v zadnjih 20 letih in so preteklo poletje ponovno gorela, nimajo več prsti, pravijo
domačini. Zaradi posegov ob gašenju je pokrajina z uničenimi kolovozi in suhimi zidovi ponekod
dobesedno neprepoznavna. Požari so pogosta naravna nesreča in po svetu so se na njih prilagodili s
sonaravnimi pristopi, in sicer tako, da okrepijo ekosisteme in tako omogočijo oživitev prsti.

V okviru projekta EIP ( Evropska inovativna partnerstva ) bomo izvedli model celostne revitalizacije in protipožarne zaščite kmetijskih in gozdnih površin, z uporabo ekosistemskih storitev na Krasu in drugod, ki bo na osnovi geomantijske strokovne podlage definiral revitalizacijske in vzdrževalne ter protipožarne ukrepe, ki bodo temelji na energijskih in materialnih osnovah prostora.

Zavedamo se, da dandanes ni dovolj le uporabiti enosmernih metod (npr. samo pogozdovanje), ker s
tem ne odpravimo izvora problema, ki je problem povzročil. Zato pristopamo celostno in inovativno.

Naš model temelji na geomantijski analizi, ki bo pokazala potenciale na območju posamezne kmeti
kjer je za zagotovitev vitalnosti kmetij potrebno naravi pomagati z modro-zeleno infrastrukturo, ki
zajema tako obnovo biocenoz kot pomoč prsti za hitrejšo revitalizacijo z ekoremediacijskimi
metodami.

Geomantija je celostna ekologija in energijska geografija. Kot poglobljeno zemljemerstvo se posveča geobiološkim analizam kakovosti zemljišč, pregledom zdravja bivanja, geomantijskim študijam strokovnih podlag za občine in projekte, ekološkemu varovanju okolja, prostorskemu načrtovanju, raziskavam duhovnih počel pokrajine, odkrivanju zdravilnih območij biopolja Zemlje, oblikovanju trajnostnih turističnih programov, reševanju bivalnih bolezni in holističnemu svetovanju.

Delovanje kmetije kot celote je odvisno od uspešnosti delovanja posameznih njenih delov, torej
ekosistemov (naravnih, pol-naravnih, spremenjenih od človeka), kot tudi od uspešnosti povezovanja
med temi ekosistemi, kar ustvarja vitalnost kmetije. Bolj kot je kmetija vitalna, lažje se bo spopadla s
posledicami požara in hitreje si bo opomogla po požaru.

Kmetijsko gospodarstvo je le del kompleksnega sistema, zato smo se odločili za uporabo koncepta, ki
podpira celosten pristop k iskanju rešitev. Tako bomo v obravnavo vključili različne ekosisteme (npr.
gozd, travnik, pašnik, vodne ekosisteme), ki sestavljajo kmetijo in analizirali, kako lahko preko storitev
(koristi) teh ekosistemov prispevamo k večji vitalnosti kmetije kot celote.

Z večanjem vitalnosti kmetij bomo povečali požarno varnost in hitreje revitalizirali kmetijske in gozdne površine po požaru. Pri tem bomo posebno pozornost namenili uravnalnim storitvam (npr. zadrževanje vode v tleh, povečanje rodovitnosti tal, povečanje biodiverzitete) in kulturnih storitev (npr. nematerialnim
koristim, kot je kulturna dediščina, trajnostni turizem) ekosistemov, ki jih “tradicionalni” modeli
zaščite pred požari ali revitalizacije po požarih praviloma ne vključujejo ali pa le v manjši meri.

Kmetije s travniki, nasadi in gozdnimi površinami so v požarih zelo prizadete. Kmetijske površine kot
ključni del kulturne krajine pomembno prispevajo k obči družbeni koristi, ki jo prinaša urejena in
vitalna pokrajina tako domačinom kot tudi obiskovalcem. Kulturno krajino Krasa sestavljajo naravne
in grajene prvine, mozaična urejenost zemljišč z izmenjavo kmetijskih in gozdnih površin s kolovozi,
suhimi zidovi in drugimi elementi, ki dajejo značilno prepoznavnost in identiteto pokrajine.
Pospešeno zaraščanje zaradi opuščanja kmetijskih dejavnosti prinaša degradacijo kulturne krajine in
manjšanje odpornosti na širjenje požarov.

Ohranjanje okolja je vse večji izziv razvoja in spopadanja z podnebnimi spremembami. Tudi evropske
politike so osnovale načelo “ne škodujmo” kot dodatno zavezo gospodarskih dejavnosti za ohranjanje
okolja. Kras je še posebej občutljivo in z različnih vidikov pomembno območje. Čezmejni geopark
Kras-Carso, ki je v pripravi, nosi zavezo k zagotavljanju učinkovitejšega varstva virov in trajnostnega
razvoja ob krepitvi konkurenčnosti. Poleg tega sta destinaciji »Kras in Brkini« ter »Miren Kras« med
20 destinacijami v Sloveniji, ki se ponašajo z zlatim znakom Slovenia Green Destination, ki predstavlja
trud v smeri zelenega in trajnostnega razvoja.

Nikakor ne smemo spregledati, da uničenje kulturne krajine pomeni trajno škodo, saj je sanacija
skoraj nemogoča. Ko enkrat izgine, izgine nepovratno, ker nosi svoj značaj prav v prvobitnosti in je
poustvarjanje vedno le približek.

Na kmetijah na Krasu se zavedajo potencialov, ki jih ob osnovni kmetijski dejavnosti, pomeni v letih
pridobljeno znanje in izkušnje ter ohranjena naravna in kulturna dediščina v smeri razvoja dopolnilnih
in drugih dejavnosti na kmetijah z izobraževalnimi, rekreativnimi in turističnimi vsebinami. Še kako
pomembna osnova za obstoj in razvoj kmetij je tako tudi ohranjena kulturna krajina. Kar v sanaciji
pomeni celostno revitalizacijo kmetij, ki temelji na ekosistemskih storitvah, ki ji prepozna geomantija.

Za projekt Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij EIP
Karin Lavin, Robi Lavin in Ana Vovk