Vremenske ujme so pretres našega življenjskega prostora, kot ga še ne pomnimo. Še vedno smo v spraševanju, zakaj in kako je vse tako usodno dramatično- ogrožujoče za življenja ljudi. Prav je da si redno vzamemo čas za prilagajanje na nove razmete, ki bodo še trajale. Pravzaprav se bodo pojavljale bolj pogosto. Taka je značilnost tega časa in prostora.

Pred sabo gledamo nov zemljevid Slovenije in sveta. Ta je prežet s silnicami nenavadnih naravnih pojavov. Vsaj tako nenavadnih, kar je bilo dosedaj nenormalno. Po drugi strani postaja ta nenavadnost vedno bolj normalna, kot izrazit proces ekološke preobrazbe.

Soočamo se s pretresom izrednih razsežnosti. Zagotovo bo trajalo, preden bomo ponovno normalizirali skupno okolje, tudi v razumevanju pomena poplav vremenskih ujm. Zaznamovano obdobje ki je pred nami, je velika preizkušnja kakšne prioritete bomo aktivirali za medsebojno pomoč in odnos do okolja.

Potrebujemo zrele strokovne ugotovitve nastalih vremenskih ujm. Smo del globalnih pretresov, v lokalnem okolju. Pomoč ki jo tako rabimo v skupni stiski, bo še vnaprej tematika v ospredju. Intenzivnost podnebnih sprememb postavlja v izziv tudi stroko. Za pospešiti tempo spremljanja in analiz aktualnih kompleksnih razmer.

Vremenske ujme so zagotovo neke vrste prelomnica, v stanju našega skupnega okolja bivanja. Prav nič se ne pretirava v temu, ko spoznavamo, da smo v resnično novih interakcijah narave-okolja- prostora- Zemlje. Kako komlpeksni so vsi aktivni in pasivni, vidni in nevidni vplivi, je pa vprašanje vredno sistematične analize.

Moč vode je silovita. Šok pretresljivosti vremenske vodne ujme nas neposredno postavlja pod številna vprašanja: kako se bo vnaprej nadaljevalno in kašne razsežnosti posledic po življenjskem prostoru bodo nastale. Potrebujemo pogum v soočanju z novo realnostjo. Pomagajmo tam kjer lahko in krepimo zavest preobrazbe na dolgi rok.

Ne glede na to, kako grozljivo je videti opustošenje in rušilnost vodne ujme, je čas za pripravljanje na preobrazbo novih razsežnosti. Kar pomeni se soočiti z lastnimi in skupnimi viri moči. Kaj nam pomeni kot prednostna rešitev, ki nas lahko premošča skozi ovire. Kako si lahko medsebojno pomagamo, tako pri prepoznavanju vzrokov, kot pri medsebojni pomoči na terenu.

Nastaja intenziven tok pospeševanja napetosti, ki se sprošča v pojavih podnebnih sprememb. Bistveno je spoznati realno, kaj vse nas obkroža kot del okoljskih sprememb. Napačno je naslanjanje na interpretacije, ki izhajajo iz gledanja na svet v videnju zunanjega sovražnika. Ta je v teh teorijah lahko narava ali teorija zarote itd. Vse te nabite predstave z negativističnim predznakom, so ovira pred napredovanjem samospoznavanja sebe -v stiku s procesi zdravljenja.

Poleg soočanja z nastalimi posledicami vremenske ujme, se velja spoprijeti s skupno zgodbo na ravni vzrokov. Ta je dolgotrajna šola življenja. Dotika se vseh naši ravnanj do naravnih procesov, ki jih kaže bolečina ogroženosti eksistence. Ko si bomo dovolj opomogli in normalizirali stanje v funkcionalnosti okolja, bo zagotovo primerno za postaviti vzporednice med lanskim požarom na Krasu. Ekstremni pojavi podnebnih sprememb imajo nekje skupni imenovalec. Tukaj je glavni izziv, ne samo da se politika poenoti, temveč tudi stroka.

Podnebne spremembe imajo svojo logiko. To se prepozna v stanju ekosistema. Kako se odziva, kaj mu manjka, kaj ima preveč, kaj nosi umetno, kako je del širšega ekosistema s podobnimi odkloni in ekstremi. Vse to se po svojih zakonitostih stopnjuje, zaradi procesa preobrazbe. Preprosto se proces bo zgodil naprej. Naša logika obstoječe civlizacije potrebuje zrcalo večje intenzivnosti. Za srečanje s svojim ekosistemom preživetja in novih sprememb v sodelovanju z Zemljo.

Odkrivanje značilnosti stanja okolja, brez vključevanja duhovno energijskih razsežnosti, je v teh časih izrazitih preobratov, zagotovo pomanjkljivo početje. Povzroča gledanje na naravo in prostor enoznačno. Nima poznavanja globljega ozadja prevladujočih ekoloških pojavov. Čas je zrel za odpiranje nove paradigme, celostnega odnosa do življenjskega prostora. Kar pomeni, obravnavati ekosistem temeljito.

Ekološki šok ki je neposredno viden pred nami, je akutna preobrazba. Vedno velja najti pozitiven vidik v nastali preobrazbi, z negativnimi posledicami. Sicer nas potegne v kaos. Preobrazba okolja je resen apel za stroko, pogledati bolj direktno kje smo.

Podnebne spremembe imajo večplastno sporočilo. Ko odkrivamo globlji pomen aktualne preobrazbe, nas preseneti širša slika videnja realnosti. V njej prepoznavamo motivacijo, kako se soočiti z nastalimi razmerami in jih razumeti z aktivno ekologijo sebe v okolju bivanja.

Potrebujemo globlje poznavanje anatomije pokrajine. Kako diha, kako čuti, kako sodeluje z nami. Kje ima svoje šibke točke, kako so nastale. Kaj ima to opravka z nami. Od kod prihajajo bolj kompleksni vplivi globalnih trendov v te rane. Kako ta organizem potrebuje preobrazbo.

Iskanje nadomestnih lokacij za gradnje, je za občine urgentno vprašanje. Na kakšen način se določi te lokacije, kakšne so primerne in kako se umestiti z novimi naselji v tkivo prostora, je izziv vreden pravega pristopa. To bo pomagalo pokrajini in ljudem, da se napake ne ponavljajo. Prostorsko načrtovanje je del okoljske problematike, ki potrebuje praktične rešitve, kako se boljše prizemljiti v naravno okolje.

Tako kot vedno, ko pride do težavnih okoliščin, smo pred soočanjem s kulminacijo številnih šibkih točk. To so naše skupne zgodbe, stiske, pričakovanja, projekcije, potrebe in kar je danes v ospredju- rane v stiku z naravnimi procesi. Potrebujemo zdravljenje te rane. Kaže nam v okolju, kjer živimo.

Krize rodijo junake. Priložnost je neposredna kako lahko pomagamo vsak na svoj način, tja kamor nas pokliče. Enako šteje za stroko, pomoč na terenu in krepitev zavesti preobrazbe. Tudi stroka ima priložnost postati junak, če se prizemlji do klica iz prizadetega okolja. Prostor potrebuje praktično razumevanje preobrazbe. Kako funkcionirat v spremenjenih razmerah na nov način.

Zdravljenje je proces, kjer odkrivaš hologram medsebojne povezanosti vzrokov in posledic. Je proces, kjer se ozavešča osebno in skupno zgodbo. S tem se po pomembnih zakonitostih naravnih procesov, odpira rešitev za preobrazbo. Vedno se odpira v našem skupnem hologramu. Ko spoznamo sebe v naravi

Raziskovanje podnebnih sprememb je podobno potovanju v neznano. Lahko da se ne vrneš več nazaj. Toda tako je z nastajanjem nove Zemlje. Stari svet izginja. Nastaja nova realnost. Planetarno telo se preobraža. Uglasimo se z novo zavestjo v sebi.

Bodimo strpni in raziskovalni. Pomagajmo več kot smo bili dosedaj vajeni. To nam bo dajalo nove možnosti za ustvarjanje novega načina sodelovanja in zdravljenja.

Meditacija reka Reka: Poglej v reko kot ogledalo. Glej odsev iz vodne svetlobe, kjer vidiš svoj lasten obraz. Glej v ta obraz, dokler se ne razširi čez celo reko. Ob tem prejmeš sporočilo kako biti eno z naravo.