Stavbe samostana so na lokaciji vzpostavile energijsko mrežo Davidove zvezde s središčem v cerkvi Janeza Krstnika. Odraža prostorski red kakor zgoraj tako spodaj. Prostor preslikuje kvalitete kozmičnih konstelacij na zemeljski okvir samostana. Predstavlja primer svete geometrije v gradnji s sakralnim učinkom. Energijsko polje samostana je zaprto v sakralni naboj kot piramida. Vzdržuje duhovno atmosfero dediščine menihov. Prevladujoči duhovni naboj prostora disciplinira razpoloženje obiskovalca. Prostor trka na dušo obiskovalca. Odpirajo se značilni vtisi o vesti, avtoriteti, ponižnosti in zapiranju instinktov zaradi višjih ciljev.

Prostor Žičke kartuzije potrebuje zrcalno ovrednotenje zunaj v naravi. Primerna geomantijska interpretacija krajinskih potencialov zunanje lokacije, ven iz stavb samostana, je zagotovo logično nadaljevanje turistične promocije prostora. Tudi v tem primeru se potrjuje, da velja raziskati temeljno karakteristiko: kakor zunaj tako znotraj. Tako bi dobili celostno sliko prostora: kakor zgoraj tako spodaj in kakor zunaj tako znotraj.

Po tradiciji  geomantije, ko so stari graditelji poznali duhovno počelo pokrajine in blagodejne energijske lastnosti posameznih lokacij, so na začetku kontemplativno vzpostavili odnos s prostorom, prosili za primeren navdih in iskali znamenja. Ta znamenja se pokažejo v branju govorice prostora, to je jezik opazovanja okolja. Enako so se med seboj uglaševali na skupen namen za kultivirat prostor in nove aktivnosti v skupnosti. Tako poznamo stara znanja ustanovitve mest, naselij, cerkev in katedral.

Geomantijsko raziskavo sem opravil v okviru LAS projekta Odprto učno okolje za vse generacije.

Prostor se je med raziskavo intenzivno odzival. Različni sloji dediščine, energijskih zmožnosti narave in okolja so se odpirali v atmosferi učljivosti. Ko sprejmemo dejstvo, da je prostor živo bitje, se nam odpre obsežno polje dialoga. Tudi prostor želi biti učljiv, tako kot želimo sami prepoznati in razviti odprto učno okolje.
Taki, kot smo, tako se na nas odziva Zemlja. Neverjetno za razumske zadržke se želi tudi narava učiti od nas, da nam pride naproti, kaj pravzaprav želimo. Tisočletna prevlada razumske dominacije nad naravo je povzročila ignoranco in zavračanje sodelovanja. Nekatera področja prostora so zato zmedena. Potrebujejo svoj čas.
Preobračanje nekaterih energijskih polj ne gre kot v digitalni tehnologiji. Na računalniku smo vajeni doseči
želeno s pritiskom na gumb. V tem primeru pa je komunikacija drugačna. Temelji na srčni povezanosti in
celostni zaznavi. Odziv je res podoben računalniškemu delovanju. Prostor je odziven kot internet. V projektu se je stik z globljimi plastmi prostora obudil in utrdil.
Sodelovanja s prostorom se je treba prvenstveno naučiti iz tradicije. To je osnovni pogoj za razumevanje, kako so naši predniki preživeli, se učili od narave in iskali prilagajanje s cikli. Po drugi strani nam je vsak dan na razpolago začutiti sedanje stanje v okolju, kako se spreminja in kje je trenutno v svojem razvoju. Geomantijska analiza je temeljito delo postopnega odkrivanja pokrajine. To, kar prebivalci nezavedno čutijo, kaj so globlji potenciali prostora, analiza ozavesti. Podobno je pri človeku, ki za razvoj svojih ustvarjalnih potencialov potrebuje primerno ogledalo mentorja.
V analizi časovnice od časov Žičke kartuzije do danes zaznavamo več prekinitev energijskega utripa pokrajine. Vzrok najdemo v zgodovinskih dejstvih. Geneza pokrajine očitno kaže na različne cikluse časovnih obdobij na skupni karakteristiki krajev.
Geomantijska analiza sledi nosilni časovnici in prostorskemu stanju od nekoč do danes. Geomantija se ukvarja s prostorom in časom. Z raziskovanjem dediščine, analizo obstoječega stanja in proučevanjem razvojnih potencialov pokrajine. Vse tri segmente (preteklost, sedanjost in prihodnost) povezujemo z vsebinami učenja za vse generacije. Potrebe novih generacij so povsem drugačne. Toda brez stika s koreninami tradicije odpovejo.
Prostor in čas sta plus in minus. Po tradiciji sta temeljni koordinati, ki vpenjata večnost v sedanjost, tukaj in zdaj. Kolektivni genij, ki navdihuje umetnike, ustvarjalce, znanstvenike in vizionarje, je doma v večnosti in sedanjosti. V prostoru je prisoten kot izjemno široka zavest prežemanja pokrajine, s svojo stično točko na Zemlji, na geomantično posebnih krajih. V času je prisoten kot duh časa. Vsako obdobje nosi svoje kvalitete razvoja. Živimo v prelomnem času menjavanja vrednot, konstelacij bivalnih razmer in evolucije Zemlje. Robi Lavin, geomant